VMRO-DPMNE, kako {to pi{uvaat pove}eto medumi, }e vraboti 50.000 lu|e do izborite. ^lenskite kni{ki na ovaa partija se najbaraniot "artikal" vo posledniva dva meseca. Vladimir \or~ev, portparol na VMRO-DPMNE, tvrdi deka nema nevoobi~aena pobaruva~ka na ~lenski kni{ki.

Barawa za pristapnici dobivame spored voobi~aenata dinamika. A`uriraweto na novite partiski ~lenovi se vr{i sekoj petti vo mesecot, koga op{tinskite komiteti ni gi dostavuvaat podatocite. Potoa kompjuterski gi a`urirame. Mo`ebi vo nekoj Op{tinski komitet se potro{ile kni{kite, bidej}i tie se pe~atat na dve godini, pa toa sozdalo zabuna deka ima nekakva turkanica, veli \or~ev.

Toj nema podatoci deka negovata partija sproveduva masovni predizborni vrabotuvawa i toa vo onie op{tini kade {to rejtingot na partijata e nizok.

Samo pred edna godina, anketata na javnoto mislewe od strana na amerikanskata Vlada otkri deka najgolemiot del od albanskoto malcinstvo vo Makedonija se sprotivstavuva na etni~kata podelba na dr`avata. Sega vo novata anketa se naveduvaat drasti~ni promeni na mislewata, no isto taka i odredeni konfuzni kontradiktorni stavovi. Vo trite anketi napraveni vo maj 2001 godina, minatiot oktomvri i poslednata sega, etni~kite Albanci bea pra{ani: Vo pogled na va{ata li~na idnina, dali bi sakale da `iveete vo etni~ki me{ana Makedonija ili vo golema albanska dr`ava? Vo maj 2001 godina, samo 16 otsto izjavija deka sakaat golema albanska dr`ava. Do oktomvri ovoj broj se zgolemi na 27 otsto. Toj sega e porasnat na 48 otsto. Kako kontrast, procentot na Albanci koi se privrzani na idejata za etni~ki me{ana Makedonija se namali od 71 otsto vo maj 2000 godina, na 61 otsto minatiot oktomvri i samo 39 otsto sega, pi{uva londonskiot Institut za voeno i mirnovremensko istra`uvawe.

Nad 5.600 Makedonci minatata godina pobarale policiski azil vo 23 evropski zemji, {to e duri za 44 otsto pove}e od prethodnata godina, pi{uva vo Godi{niot izve{taj na Amerikanskiot komitet za begalci. Spored izve{tajot, najgolem broj od ovie barawa za politi~ki azil bile podneseni vo Avstrija, [vajcarija i vo Belgija. Spored amerikanskite procenki izneseni vo ovoj izve{taj, po voenata kriza minatata godina bile registrirani 175 iljadi begalci od Makedonija, a do dekemvri 2001 godina, nivniot broj iznesuval 43.500, od koi 21.000 se ostanati vo Makedonija.

Otroven prav {to mo`e da predizvika te{ko belodrobno zaboluvawe silikoza, sekojdnevno pa|a vrz nekolku stotici strumi~ani vo naselbata Devijacija. ]eramidite na ku}ite, terasite, gelenderite, trevnicite se peplosani od materijata {to ja ispu{ta melnicata na rudnikot za nemetali " Ogra`den".

Spored Arist Maxunkov, direktor na rudnikot za nemetali "Ogra`den" vinovni se gra|anite oti izgradile ku}i vo blizina na melnicata. @itelite na naselbata Devijacija se pla{at javno da zboruvaat, za{to rakovoditelite na " Ogra`den"' bile politi~ki mo}nici. Vo Dr`avniot inspektorat tvrdat deka koli~estvoto prav ne bilo nad dozvolenoto.