NEMAME ^ESEN PRIOD KON SOPSTVENATA ZEMJA!

KORUBIN: Vtoroto pra{awe vsu{nost se nadovrzuva na ona {to prethodno go ka`av, a koe sega bi go iska`al u{te pokratko: Re~isi i da ne postoi zemja, odnosno dr`ava, koja denes bi mo`ele da ja nare~eme avtohtona tokmu poradi silnoto vlijanie na vode~kite svetski sili vrz razvojot na procesite vnatre vo niv. Takva e vo slu~ajov i ulogata na t.n. olesnuva~i vo Makedonija koi nastapuvaat, pred s#, od imeto na interesite, a vtoro i konceptite na tie vode~ki zemji za sozdavawe na eden svet, se razbira po nivnite zamisli. Sigurno e deka vo edna takva situacija mnogu avtenti~ni prava na instituciite na dr`avata, vklu~uvaj}i go tuka i Parlamentot, se vo golema mera ograni~eni. No, barem vo sociolo{kata literatura za ovie procesi ve}e sosema otvoreno i teoriski elaborirano se zboruva za postoewe na izvesen ograni~en suverenitet na dr`avite, a toa se opravduva so tezata deka s# {to se slu~uva vnatre vo edna dr`ava pove}e ne e samo nejzino pra{awe, tuku deka toa gi tangira i interesite kako na sosednite zemji taka i na celata svetska zaednica. Ne mora da zna~i deka jas se soglasuvam so toa. Toa e, me|utoa, onaa realnost od koja smetam deka ne mo`eme da pobegneme, tuku naprotiv deka treba da ja prifatime, no ne vo smisla na ona {to bi zna~elo totalno poklonuvawe kon nekakov takov diktat, tuku kon prifa}awe na ona {to e pozitiven proces. Mislam deka tuka, po malku, go ispu{tivme posledniot vagon na vozot. Spored toa, razvojot na gra|anskoto op{testvo zavisi vo mnogu ne{ta i od nas samite i pokraj toa {to pritisokot od strana e mnogu golem. No, krizata vo Makedonija, za koja vo mnogu ne{ta i sami sme vinovni, sekako deka }e onevozmo`i vo mnogu raboti da gi prifatime pozitivnite strani na toj proces. Od taa kriza i od, vo mnogu ne{ta, ~esto pati pristrasniot stav na me|unarodnata zaednica vo Makedonija za razlika od prvite godini na sozdavaweto na samostojnata dr`ava, se izrodi i ponatamu }e opstojuva izvesno antizapadno raspolo`enie. Smetam deka site faktori koi se pojavuvaat i kako olesnuva~i i kako posrednici vo ovaa kriza moraat da vodat smetka za takvoto raspolo`enie i pravilno da gi tolkuvaat pri~inite za toa.

KORUBIN: Kako sociolog ne bi mo`el vedna{ da dadam ocenka za politikata na pretsedatelot Trajkovski. Spored mene, to~na e konstatacijata deka negoviot na~in na vodewe na politikata e po zapaden terk, no isto taka koga se vo pra{awe iskustvata na makedonskata nacionalna kultura i na makedonskoto op{testvo bi go dodal i slednoto -deka toa iskustvo mora kone~no da se usoglasi so sovremenite tekovi vo svetot, odnosno afirmacijata na taa kultura i istoriska tradicija mora da bide svrtena pove}e kon idninata otkolku kon minatoto. Mnogu n# optovaruva minatoto. Mnogu raboti vo toa minato ne mo`at da se is~istat i da se razre{at na onoj na~in na koj{to nie bi sakale, a toa bi zna~elo da bideme priznati vo eden zdiv od site sosedi, da bideme prifateni vo svetot kako potvrden istoriski fakt. Mislam deka idninata na Republika Makedonija bi bila najdobro obezbedena dokolku taa stane ne pre~ka, tuku predvodnik na eden koncept na ureduvawe na Balkanot spored modelot na Zapadna Evropa. Toa bi mo`elo po malku da izgleda kako utopija. No, spored moeto mislewe, Makedonija mora da izgradi edna takva politika. I s# {to e pozitivno vo odnosite so balkanskite zemji da go prifa}a i da go neguva. So eden zbor, ne stanuva zbor samo za edna li~nost, za pretsedatelot Trajkovski. Stanuva zbor za prifa}awe na nova doktrina od strana na site politi~ki subjekti vo Makedonija. Imam vpe~atok deka prifa}aweto na takvata doktrina ne odi lesno ne samo poradi postoe~kata kriza vo Makedonija so albanskiot faktor, tuku i poradi postoe~kiot antagonisti~ki naboj me|u makedonskite politi~ki partii ~ij odnos ne mo`am poinaku da go definiram osven kako prodol`uvawe na nekoga{nite istoriski raskoli. Vo edna prigoda jas otvoreno ka`av - Mora od na{ata demokratska stvarnost koja, ne treba da zaboravime, e pluralisti~ka da is~eznat etiketirawata, baraweto na predavnici i poimite na "filstvata". Samo na toj na~in i lu|eto kaj nas }e ja pronajdat sovremenata sopstvena nacionalna identifikacija, a ne samo po nekakva etni~ka osnova.

KORUBIN: Koga zboruvame za makedonskite nacionalni interesi, }e bidam iskren, ponekoga{ i samiot ne znam koi se tie. Od ednostavnata pri~ina {to razli~nite politi~ki subjekti ni plasiraat mnogu razli~ni pogledi na tie interesi i so ogled na toa {to soodvetna vizija, ako sakate i idnina, za razvojot na makedonskata nacija za na{eto op{testvo i za makedonskata dr`ava, ne e definirana. U{te odamna uka`uvav na toj fakt deka bez edinstvena nacionalna platforma nema ni soodvetna politika. A, ako nie imame nekolku zdravo utvrdeni principi vrz koi treba da se gradi makedonskata dr`ava, toga{ se znae deka tie principi nikoj ne }e smee da gi prekr{uva i pokraj postoeweto na razlikite vo politi~kiot pristap. I pokraj toa {to nekoi takvata osnova na makedonskite nacionalni interesi mnogu ~esto ja nao|aat vo povoenoto konstitutirawe na Republika Makedonija, }e bidam sloboden i }e ka`am deka po nastanite vo minatata prolet tie osnovi koi jas gi narekuvam "asnomski" pove}e gi nema. Makedonija vleze vo edna nova realnost i toa pove}e ne e onaa Makedonija koja `ivee{e vo na{ata svest i koja s# u{te kaj mnogu lu|e `ivee. Taa realnost sega mora da se oblikuva na drug na~in i so sozdavawe na novi osnovi za razvojot na makedonskata dr`ava. Spored toa, i pokraj krizata {to ni se slu~uva, ima vreme makedonskiot politi~ki faktor da izgradi edna platforma i spored moe dlaboko ubeduvawe slednite izbori se za toa mo`ebi edna od poslednite {ansi. Mojata prognoza pred izvesno vreme be{e deka Makedonija }e se najde vo "pat-pozicija". Imeno, ne }e ima apsolutni pobednici me|u makedonskite politi~ki faktori, nitu apsolutni gubitnici. A toa, se razbira, }e n# dovede do situacija na u{te pozasileno vlijanie od me|unarodniot faktor.

KORUBIN: Teroristi~kata euforija {to ni se slu~i jas ne bi ja narekol euforija, tuku mnogu smislen i izgraden koncept za postignuvawe na celite na albanskiot faktor, koncept koj - sakale nie toa da go priznaeme ili ne - ne e od v~era, tuku toa e koncept ~ii celi bea zacrtuvani u{te pred triesetina godini. Jas dobro se se}avam (a toga{ be{e zabraneto da se zboruva za toa i site tie ne{ta bea zabo{otuvani) na albanskite demonstracii {eesettite i sedumdesettite godini koi u{te od tie vremiwa nagovestuvaa {to eventualno mo`e da se slu~i podocna pri otvoraweto na pluralnite procesi. Patot so koj albanskiot faktor trgna da gi osvojuva "gra|anskite prava i slobodi" voop{to ne e vo soglasnost so institucionalniot model na borbata za ~ovekovi prava. Toa se, sosema e jasno, nasilni~ki metodi. Mislam deka i pokraj tie nasilni~ki sredstva, i pokraj misleweto deka Makedonija ja izgubila "vojnata" osobeno so nekakvata nejzina neenergi~nost, Makedonija sepak poka`a izvesna doza na zrelost i jasno izrazena volja da gi re{ava sopstvenite problemi vo soglasnost so gra|anskata demokratija. I moeto li~no mislewe e deka vo toa i }e uspee.

KORUBIN: Vo eden tekst edna{ napi{av: "Na poteg e sega Albanecot - gra|anin". Dokolku kaj albanskiot politi~ki faktor ne prevlada civiliziraniot odnos kon stvarnosta vo Makedonija, toga{ postoi realna opasnost za razgraduvawe na makedonskata dr`ava. Velam "dr`ava" od ednostavna pri~ina {to propasta na naciite ne odi taka lesno i ne mo`e makedonskata nacija tuku taka lesno da is~ezne, no vo pra{awe e glavno dr`avata. Poznato e deka, vsu{nost, postoeweto na nacionalnata dr`ava be{e vo minatoto i e s# u{te atribut na nacijata. Me|utoa, vedna{ }e ka`am deka vo tie napori da se so~uva makedonskata dr`ava, Makedonija }e se najde pred edna ve}e na{iroko propagirana teoriska premisa, a taa e deka vremeto na nacionalnite dr`avi pominuva. Barem vo porazvieniot svet. Ottuka smetam deka Makedonija }e bide zadr`ana kako dr`ava, no so dva jaki segmenta - makedonskiot i albanskiot. Ona {to me|unarodniot faktor vo slu~ajov mora da go razbere e toa deka makedonskata dr`ava, zboruvam za ovaa dene{nava, e sepak mlada dr`ava i deka vo nejziniot opstanok mora da se ima razbirawe za toa.

KORUBIN: Getoizacijata kako pojava bila i e sekoga{ opasna. Takvata sudbina ne ja po`eluva nitu edna dr`ava, pa duri i onie dr`avi koi se najrazvieni. Spored toa, dokolku ne uspee vistinskiot gra|anski koncept na organizacija na `ivotot vo op{testvoto, getoizacijata stanuva realnost. Me|utoa, i samata getoizacija so vremeto mo`e da bide nadminata, vpro~em nejze ja poznava i drugiot svet. No, najgolemata opasnost koja & se zakanuva na Makedonija, a so toa i na celiot region, e idejata za sozdavawe na nekakva "Golema Albanija" na Balkanot. Toa e za mene najgolemiot problem so koj{to treba da se soo~i me|unarodniot faktor. Prviot ~ekor kon toa e sekako getoizacijata. Tuka mislam deka i me|unarodnata zaednica treba najmnogu da se anga`ira.

MS: Od druga strana, kolku e opasna ne samo za nas, ami za celiot Balkan, eventualnata kantonizacija ili federalizacija na Republika Makedonija?

KORUBIN: I na ova pra{awe del od odgovorot e sodr`an prethodno. Patot obi~no e poznat: getoizacija, kantonizacija pa federalizacija i taka natamu. Me|utoa, vo ovaa smisla makedonskiot politi~ki faktor, osobeno pogolemite partii, imam vpe~atok deka ne go iska`uvaat sosema jasno svojot deciden stav. Po ova pra{awe e potrebno prvo da se postigne neophodniot konsenzus i porakata da bide jasna - malku vrednosno i so emocii re~eno, no makedonskiot politi~ki faktor mora da stavi jasno do znaewe deka takvata eventualnost nema da bide prifatena. Ne samo zaradi samata Republika Makedonija, tuku i za celiot Balkan koj vo edna takva situacija bi vlegol vo nepredvideni scenarija i, zo{to da ne ka`eme, sudiri. Spored toa, tuka e barem jasno deka Makedonija i vo 21 vek ostanuva klu~en faktor za Balkanot i od odnosot kon nea zavisat mnogu drugi po{iroki procesi ne samo na Balkanot, tuku i vo Evropa.

MS: Pretstojat parlamentarni izbori, no pou~eni od prethodnite iskustva na nasilstsvo, reketarstvo, izborni manipulacii, dali sme podgotveni za parlamentarnata demokratija?

KORUBIN: Na nekoj na~in jas dadov odgovor za pretstojnite parlamentarni izbori i za toa deka tie }e go dadat odgovorot dali sme navistina ve}e op{testvo koe mo`e da gradi parlamentarna demokratija. Ona {to dosega se slu~uva{e vo na{ata realnost za ovie deset godini nedvosmisleno govori deka nie sme malku daleku od vistinskiot model na parlamentarnata demokratija. Spored toa, ne sum ubeden deka nema da ima pojavi na nasilstvo, reketarstvo i izborni manipulacii. Vsu{nost, }e povtoram, pri~inite za takvite pojavi treba da se baraat pred s# kaj nas, tie se na{a karakteristika, a del od pri~inite za toa treba da se baraat i vo dosega{noto desetgodi{no vodewe na vlasta vo koe vodewe ne bil nikoga{ narodot, tuku bila sekoga{ vlasta generator na mnogu krizni situacii. S# dodeka, a toa e moeto mislewe, ne se najdat izvesni novi politi~ki sili vo zemjata, nie }e imame takva situacija. Etabliranata vlast te{ko }e se otka`e od mnogute privilegii. Privilegii koi vo eden svoj del ja generiraa i krizata minatata prolet. Kaj nas ednostavno izostanuva ~esniot priod kon sopstvenata zemja. Bez toj priod te{ko }e se izbegnat site propratni manifestacii na izborni manipulacii.

Tuka bi dodal edna zabele{ka: Kaj nas se prifati proporcionalniot model. Moram da konstatiram deka toj model gi oddale~uva politi~arite od izbira~ite koi povtorno moraat da se podelat na partiska osnova, a samiot model u{te pove}e }e zacementira izvesni politi~ki subjekti vo vlasta. Mislam deka toj model ne dava golemi {ansi za nastapuvawe na nekoi novi politi~ki sili. Sepak, promenite ne mo`at da bidat zapreni. A, koga se zboruva za promeni, za mene li~no, promenite se s#.