AHMETI GALOPIRA KON MAKEDONSKIOT PARLAMENT

Ovoj kloniran borec za albanskata kauza i doka`an terorist koj go pe~e{e zanaetot na pri{tinskata kaldrma i vo [vajcarija, blagodarenie na potkuplivite i malodu{ni makedonski politi~ari se pretvori vo klu~en faktor koj vo narednata decenija }e bide "kapo di tuti kapi", suveren pretstavnik na Albancite vo Makedonija. Negovata popularnost e vo podem, Xaferi, Ta~i, Imeri, Aliti i drugite makedonski albanski politi~ari se na zalezot od karierata. Tie si ja zavr{ija svojata rabota, sega mo`at da u`ivaat vo penzija.

Ali Ahmeti od neodamna e lider na Demokratskata unija za integracija, partija ~ija infrastruktura }e se temeli na porane{nite strukturi na ONA. Sozdavaweto na partijata e posledica na propa|aweto na Sealbanskiot koordinativen sovet {to treba{e da funkcionira vo Mala Re~ica, bastionot na albanskiot terorizam. Po nekolkute obidi starite volci-politi~ari Xaferi i Ta~i da bidat staveni pod kontrola i da bidat poslu{ni ovci na dov~era{niot politi~ki lider na ONA, na Ahmeti ne mu ostana mnogu golem manevarski prostor osven da se zafati da se zanimava so politika. Spored prvite analiti~ki procenki, toj ne otstapuva od svojata zacrtana koncepciska politika. Na manifestacijata vo Tetovo toj ne ja prizna Republika Makedonija, iako fiktivno se zalaga za sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor i za~uvuvaweto na unitarnosta na dr`avata. So ovaa ideja Ahmeti mnogu poodamna e zadoen. Takvata nacionalisti~ka politika za "Golema Albanija" ja u~i vo Pri{tina, a podocna ja dousovr{uva vo [vajcarija.

Ovoj novope~en politi~ar e klasi~en primer za izgraduvawe lideri koi nesebi~no }e se posvetat na razvojot i na interesite na sopstvenata nacijata koja vo idnina }e ja vodat na odredena teritorija. Po erata na Xaferi sega doa|a vremeto na porane{niot lider na ONA, koj izrasna so poddr{ka na negoviot vujko Fazli Veliu, popoznat po napadite na policiskite stanici.

Vo 1981 godina u~estvuva vo poznatite studentski nemiri vo Pri{tina po {to e uapsen zaedno so drugite studenti od toga{nata JU-policija. Vo 1984 godina emigrira vo [vajcarija kade se pridru`uva na ilegalnoto "Dvi`ewe za Albanska socijalisti~ka Republika vo ramkite na toga{nata Jugoslavija". Vo [vajcarija oformuva semejstvo, ima dve deca, no negovata poznata kariera se nadgraduva. Vo 1992 godina, vo Cirih, so negoviot vujko Veliu, Emru{ Kemaili i ministerot na kosovskata vlada vo senka, vo egzil, Ramu{ Tahiri, donesuvaat zaklu~oci deka albanskite pra{awa vo Makedonija mo`at da bidat re{eni samo so vojna. Vo 1993 godina Ahmeti se vra}a vo Makedonija kade pronao|a lokalna }elija na ilegalnata organizacija "Nacionalniot komitet za Kosovo". Vo me|uvreme toj se anga`ira vo zacvrstuvaweto na aktivnostite na "Nacionalnoto dvi`ewe za Kosovo" i vo pribiraweto sredstva za ~ija cel e formirana fondacijata "Tatkovinata povikuva". Vo periodot 1997/98 godina e involviran vo bomba{kite napadi na prugata Kumanovo-Tabanovce. Osven {to ima direktni vrski so licata koi se zanimavaat za nezavisno Kosovo, Ahmeti ne e povrzan so nekoja politi~ka partija vo Makedonija. No, zabrzano se podgotvuva so teroristi~kata kampawa za Makedonija.

Nastanite vo Republika Makedonija vo 2001 godina uka`uvaat deka patot na Ahmeti od [vajcarija, preku Albanija, [ipkovica, Mala Re~ica, Tetovo i na krajot politi~koto osvojuvawe na makedonskiot Parlament, se tesno povrzani so drugite albanski politi~ari vo zemjava.

Na po~etokot od krizata, liderot na DPA, Arben Xaferi, i Ali Ahmeti, koj toga{ go trasira{e patot kako politi~ki pretstavnik na ONA, imale tri~asovna sredba vo najekskluzivniot hotel "Rogner" vo Tirana, prenesuva{e agencija "Kosova pres" koja pak se povikuva{e na pi{uvaweto na kosovskiot vesnik "Gazeta e Re".

"Ne ste vie vo moja ko`a", go zapo~nal razgovorot Ahmeti so liderot na DPA, pi{uva{e vesnikot koj dodade deka Xaferi na toa odgovoril: "Na{eto pra{ewe e zaedni~ko, a ne podeleno i treba da prodol`ime da rabotime zaedno, no i da bideme vnimatelni za pristapot za re{avawe na problemite". Na ova Ahmeti vozvratil: "Jas ne sakam vojna i }e baram taa da prestane, bidej}i ne me poddr`uva nitu kosovskata politika, nitu taa vo Tetovo, nitu Vladata vo Tirana, a nitu SAD i Evropa".

Ahmeti vo toga{niot razgovor istaknal deka o~ekuval poddr{ka od SAD i zatoa ONA imala minimalisti~ki barawa, za{to vo sprotivno }e baral otcepuvawe na zapadna Makedonija i pripojuvawe na toj del kon Kosovo.

Spored pi{uvawata na "Gazeta e Re", dvajcata sogovornici se izjasnile protiv federalizacijata na Makedonija, no se soglasile deka Albancite vo Makedonija }e treba da bidat dr`avotvoren narod, od koj uslov, kako i od nezavisnosta na Kosovo, }e zavisi stabilnosta na zemjata i regionot. Istiot den vesnikot naveduva{e deka koga e ostvarena sredbata me|u Xaferi i Ahmeti, vo Tirana prestojuvale i liderite na PDP (nekoga{en) Imer Imeri i na NDP, Kastriot Haxirexa. Vesnikot tvrde{e deka Ahmeti kategori~no odbil da se sretne so liderot na PDP, za{to Imeri i negovite lu|e go naru{uvale imixot na ONA, no opstruirale i mnogu raboti pred i po zapo~nuvaweto na vooru`eniot konflikt. Pokanata da se sretne so Imeri, Ahmeti ja odbil i poradi somnevawata deka toj po izleguvaweto od zatvorot, kako osuden politi~ki zatvorenik, podlegnal na pritisocite na UDBA i podolgo vreme sorabotuval so bezbednosnite slu`bi na Makedonija. Isto taka, Ahmeti go obvinil Imeri deka vo sorabotka so Bujar Buko{i, porane{en premier na Vladata vo egzil na Rugova, formirale vooru`eni falangi, po terkot na FARK na Kosovo, so cel da udrat od zad grb vrz ONA. Navodno, Buko{i, so pomo{ na svoite lu|e vo Makedonija, vnel tri milioni marki so koi trebalo da se ru{i ONA i da se popre~i procesot na realizirawe na barawata na Albancite.

Kako {to povolno se razvivaa nastanite vo Republika Makedonija, a odea vo korist na albanskata kauza, taka se zacvrstuva{e pozicijata na Ali Ahmeti.

Na 20 maj 2001 godina, vo Pri{tina, liderite na albanskite politi~ki partii vo Makedonija DPA i PDP, Arben Xaferi i Imer Imeri (porane{en lider), i voda~ot na formalno raspu{tenata ONA, Ali Ahmeti, potpi{aa dokument-platforma so koja se obvrzaa za sorabotka i "zaedni~ka akcija" koja gi krena "damite na noze" od makedonskiot politi~ki i dr`aven vrv, kako i diplomatite vo Skopje. So ovoj taen dogovor na Xaferi, Imeri i Ahmeti, ne bea zapoznati makedonskite pretstavnici vo Vladata, a za nego ne znael nitu makedonskiot pretsedatel Boris Trajkovski, pi{uvaa makedonskite mediumi. Spored istite izvori, na sostanokot vo Pri{tina prisustvuval i toga{niot pretsedava~ot na OBSE, Robert Frovik koj, navodno, i go kreiral dokumentot koj go potpi{ale liderite na partiite na Albancite vo Makedonija so politi~kiot pretstavnik na ONA, uka`uvaa diplomatski izvori. Dodeka makedonski partiski izvori velea deka Frovik gi pottiknuval trojcata da izgradat edinstven stav i da se sretnat. Ambasadorot na OBSE, vo toga{nata izjava za Si-En-En gi demantira{e informaciite deka prisustvuval na potpi{uvaweto na dogovorot i deka ne bil na Kosovo, no odredeni mediumi vo Makedonija naveduvaa deka denta koga se slu~ilo potpi{uvaweto, ambasadorot sepak se nao|al vo Pri{tina.

Politi~kite marifetluci na Ali Ahmeti ne zastanuvaa tuka. Naprotiv, toj podocna nazna~i svoi ambasadori vo zapadnoevropskite zemji.

Na 29 maj 2001 godina Glavniot {tab na ONA, predvoden od G'zim Ostreni, makedonski Albanec od Debar, porane{en jugoslovenski oficer i rakovoditel na nekoga{nata debarska teritorijalna odbrana, imenuva politi~ki pretstavnici vo nekolku zapadnoevropski zemji. Dokumentot za imenuvaweto na "ambasadorite" na ONA vo zapadnoevropskata dijaspora e potpi{an od politi~kiot pretstavnik na ONA, Ali Ahmeti. Ovaa vest ja prenese agencijata "Kosovapres", povikuvaj}i se na soop{tenie na ONA.

Spored nego, zada~ata na politi~kite pretstavnici vo Evropa be{e da & gi objasnat pozicijata i celite na vooru`enata borba na ONA na zapadnata javnost, kako i da informiraat za fakti~kata sostojba na albanskoto naselenie vo Makedonija. ONA, odnosno Ahmeti, ima{e nazna~eno politi~ki pretstavnici vo sedum zapadnoevropski zemji, i toa vo [vajcarija, Germanija, Avstrija, vo dr`avite na Beneluks, vo Danska, i vo dve skandinavski zemji.

Ali Ahmeti za politi~ki pretstavnik na ONA vo [vajcarija go postavi svojot vujko Fazli Veliu, sega ~len na najtesnoto rakovodstvo vo negovata partija. Florin Ramadani be{e nazna~en za vo Germanija i vo Avstrija, dodeka za vo dr`avite na Beneluks be{e Milaim Ziberi. Politi~kite idei na ONA vo Danska treba{e da gi promovira Halim Kasami, a negov kolega od Norve{ka be{e Rexep Kurti{i. Mestoto politi~ki pretstavnik vo [vedska be{e rezervirano za [petime Fida.

Ottoga{ Ahmeti do`ivea golema promena. Maskirnata uniforma od [ipkovica ja zameni so kostim koj vpro~em odnapred mu be{e rezerviran. Ednata alka vo politi~kata harizma na porane{niot lider na ONA se ostvari. Sega toj galopira kon makedonskiot Parlament. Toj e osvoen i bez izbori.