Vladata }e objavi nov tender za proda`ba na imotot na FAS "11 Oktomvri". Odlukata za povtoruvawe na tenederot Teloto za strukturni reformi ja donese otkako ne uspea obidot na VMRO-vskite strukturi vo vlasta da go prodadat imotot na fabrikata za samo eden milion i sto iljadi evra na bugarskata firma "Mariner", koja nema{e dostaveno bankarska garancija, nitu potvrda za nejziniot bonitet.

Teloto za strukturni reformi }e pobara od Svetskata banka dozvola vtoriot tender za proda`ba na FAS da trae 15 dena, a ne cel mesec kako {to e predvideno.

Ministerot Gruevski izjavi deka vladinata odluka FAS da ne se prodava na "Mariner" i da se objavi nov tender bila donesena vo konsultacii so premierot Georgievski.

Bugarskata kompanija "Bulmak 2000" od Varna najavuva tu`ba za za{tita na zakonitosta, poradi toa {to na objaveniot tender i pokraj podobrata ponuda za kupuvawe na FAS "11 Oktomvri" taa e isfrlena od igra, a namesto nea izborot padna na isto taka bugarska firma "Mariner".

Vo soop{tenieto do javnosta tie ja ocenuvaat kako vistinska drskost i protivzakonska neodamne{nata postapka na ste~ajniot sudija na FAS, Vladislav Tamburkovski, za svikuvawe na Sobranie na doveriteli na koe, kako edinstvena to~ka na dneven red e staveno razgleduvaweto na ponudata na "Mariner".

Neo~ekuvano i bez kakva bilo najava ili pak prethoden dogovor so Berzata, Agencijata za privatizacija objavi deka gi povlekuva od proda`ba site akcii {to vo ime na dr`avata gi nudi preku Berzata. Akciite povtorno }e bile staveni za proda`ba i }e mo`at da se pla}aat so dr`avni obvrznici.

Agencijata za privatizacija ne dava obrazlo`enie za vakviot poteg. Dr`avni akcii }e mo`at da se kupuvaat so obvrznicite izdadeni za denacionaliziraniot imot i so sertifikatite za "TAT", no i dvete zasega ne kotiraat na berzata i s# u{te nema oficijalna najava koga toa }e se slu~i.

Vladata go ponudi na proda`ba celiot kapital na "Nacionalna plate`na karti~ka" a.d. vo vrednost od 7,3 milioni evra. Akcionerskoto dru{tvo e vo dr`avna sopstvenost, a pravo da go kupat }e imaat site komercijalni banki vo zemjava. Nominalnata vrednost na akciite na "NPK" a.d. e edno evro, a rokot za pla}awe e 15 dena po potpi{uvaweto na dogovorot. Krajniot rok za dostavuvawe na ponudite e 14 juli.

Toj dodade deka ne treba da se nametne ovoj problem na razvienite zemji da ja prezemat gri`ata za ishranata na vkupnoto naselenie vo svetot, tuku treba da se razbere kako potreba na site zemji da im se ovozmo`i ednakov pristap do tehnolo{kite inovacii vo oblasta na zemjodelskoto proizvodstvo i sredstvata za negovo finansirawe.

Za da ja izbegnat obvrskata za raspi{uvawe tender, mesto klasi~en koncesionerski dogovor, Vladata i turskata kompanija "MNG" }e sklu~at dogovor za otstapuvawe na upravuvaweto. Toa zna~i "MNG" da go prezeme upravuvaweto so skopskiot Aerodrom na opredelen rok. Spored ona {to sega se dogovara, stanuva zbor za period od 15 godini.

Spored informaciite na A1, ovoj model za vlez na Turcite vo makedonskiot aviobiznis e izbran zatoa {to Vladata mo`e da go dade Aerodromot vo direktna spogodba bez da raspi{uva tender.

Prvoplasiranata kompanija na tenderot od pred dve godini, germanski "Cander", ve}e najavi tu`ba za Republika Makedonija i barawe za o{teta od 15 milioni dolari, zatoa {to Vladata mesto so nego za Aerodromot pregovara so druga kompanija koja{to voop{to ne u~estuvala na tenderot.

Sojuzot na sindikatite i Stopanskata komora nedelava po~naa pregovori za utvrduvawe na minimalnata plata vo stopanstvoto, otkako SSM i Vladata go dogovorija minimalecot vo nestopanstvoto na 5.060 denari.

Na dvete sredbi {to dosega gi imale Komorata i Sindikatot edinstveno se znae deka e dogovoreno da ima nekolku minimalni plati vo stopanstvoto, poradi specifi~nosta na dejnostite. Za visinata na minimalnite plati {to }e se utvrdat vo stopanstvoto Muratovski zasega ne saka da dava nikakvi komentari, so objasnuvawe deka Komorata s# u{te pravi procenki.

Vo Ov~epolskata kotlina vo izminative 3 godini 33 hektari bea pogodeni od elementarna nepogoda. Ov~epolieto s# u{te gi trpi posledicite od esenskata su{a i ekstremno niskite temperaturi i mrazevi.

Nade`ite deka kone~no ovaa Kotlina godinava }e ima dobra `etva gi vratija proletnite do`dovi, no pred izvesno vreme na ovie zemjodelski povr{ini se pojavi stagnacija i celosno uni{tuvawe na p~eni~noto steblo. Za prv pat faktorot uni{tuva~ na p~enicata se pojavil vo severniot del na Ov~epolieto, a informaciite od terenot govorat deka nepoznatata bolest denovive se pro{irila i na `itaricite vo [tipsko, Probi{tipsko, a e zabele`ana i vo Veles.

Zagubite od `etvata iznesuvaat 45.000 toni p~enica ili 7,5 milioni evra.

Ekspertski timovi od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, odnosno od Upravata za fitosanitarna za{tita na rastenijata od Zemjodelskiot fakultet i od Institutot za zemjodelstvo, }e vr{at procenka na pri~inite na zasega nepoznatata bolest, koja vo Svetinikolskiot i Vele{kiot region, kako i na pogolem del od `itorodnite poliwa vo Povardarieto, na pragot na `etvata napravi pusto{.

Spored prof. d-r Goce Vasilevski od Zemjodelskiot fakultet vo Skopje ne stanuva zbor za takanare~eni gre{ki vo sortata, bidejki bolesta preovladuva kaj razli~ni vidovi na `itorodni semiwa i s# u{te e rano da se definira za kakov tip na bolest stanuva zbor.

"Stop za patot na smrtta" be{e mototo {to gi obedini na protest `itelite na selata Volkovo i Orman koi se protiv zamislata na Fondot za pati{ta niz zelenata povr{ina na ovie sela da minuva golemiot obikolen avtopat okolu Skopje.

Avtopatot treba da minuva samo na 50 metri od rezervoarot za voda koj volkov~ani go gradele sami vo 80-tite godini od koj voda pijat duri 12 iljadi `iteli od ~etiri sela. Selanite zagri`eno gi gledaat geodetskite kol~iwa postaveni na grobi{tata, koi ja ozna~uvaat trasata na avtopatot.

Svetskata banka kon krajot na nedelava }e soop{ti pove}e detali za somnitelna preregistracija na Topilnicata vo Veles, najgolemiot metalurgiski kombinat vo zemjava. Ova go soop{ti Denis Bo{kovski, portparol na Svetskata banka vo Makedonija.

Vo kancelarijata na Svetskata banka vo Skopje potvrdija deka gi dobile site neophodni dokumenti od sudot i deka e vo tek revizija na celata postapka za privatizacija. Svetskata banka se zainteresirala za slu~ajot duri otkako "Makpetrol" i "Avioimpeks", kako edni od pogolemite doveriteli na "MHK Zletovo", koja formalno ve}e ne postoi, pokrenale ste~ajna postapka za naplata na dolgovite. Spored neoficijalni informacii, vkupnite dolgovi na Topilnicata iznesuvaat 40 milioni evra, a nejzinata vrednost e proceneta na 30 milioni evra.

Fondot za zemjodelstvo od 10 juni preku otkupnite pretprijatija na individualnite zemjodelski proizvoditeli po~na da im isplatuva po 15 denari za kilogram tutun od minatogodi{nata rekolta. Stanuva zbor za nepovratna pomo{ od okolu 300 milioni denari obezbedeni od Vladata kako nadomest za {tetite predizvikani od nepovolnitte klimatski uslovi.

Delovnite banki vo zemjava po privremenoto stopirawe na kreditiraweto usloveno od transformacijata na platniot promet i voveduvaweto na evroto povtorno gi otvorija svoite kreditni {alteri za stopanstvo i gra|anite. Vo momentov, ponudata na krediti (stanbeni, hipotekarni, namenski) s# pove}e se zgolemuva, a del od bankite ve}e po~naa i so namaluvaweto na kamatnite stapki. Vo "Tutunska banka" ve}e od idnata nedela najavija povtorno namaluvawe na kamatnite stapki vo prosek za tri otsto i momentno tie se dvi`at od 12 do 17 otsto. Kreditiraweto na naselenieto e vo tek i vo Invest banka, kade {to namenskite krediti se odobruvaat so kamata od 16 do 18 otsto, vo period od 6 do 36 meseci, dodeka vo podgotovka se i stanbenite krediti.

Cenite na malo vo izminatiot, vo odnos na prethodniot mesec, spored soop{tenieto na Dr`avniot zavod za statistika, vo prosek porasnale za 0,8 otsto. Najgolem porast e zabele`an kaj zemjodelskite proizvodi (2,9) poradi povisokite ceni na zelen~ukot (4,4) i ovo{jeto (4 otsto). Tro{ocite za `ivot vo izminatiot, vo odnos na prethodniot mesec, skoknale za 0,3 otsto pri {to najgolemo vlijanie imal porastot na tro{ocite za soobra}ajni sredstva (3,3) i za uslugi ( 2,3 otsto).

Podgotvila: @aklina MITEVSKA