CRKVA

ARHEOLOGIJA

Arheologot Lidija Bla`evska za nekropolata "Ograda" kaj s. Bistrenci, Demir Kapija

POGREBEN RITUAL - KURBAN PILE VO SAD

Pi{uva: Mileva LAZOVA

Vo feudalnite op{testva sekoja naselba ima svoja nekropola, pa taka i nekropolata "Ograda" pripa|a na odredena naselba koja verojatno se nao|a pod dene{nata.

Dosega se istra`eni 65 grobovi od koi vo dva ili tri grobovi pronajdeni se najvpe~atlivite, najbrojni i najbogati naodi.

Srednovekovnata nekropola "Ograda" kaj selo Bistrenci se nao|a na 15 kilometri jugoisto~no od Negotino. Muzej na Makedonija prezede za{titni arheolo{ki iskopuvawa na ovaa nekropola vo 1990, 1991 i 1994 godina. Istra`eni se 39 pogrebuvawa so brojni prilozi od XII - XIV vek. Vo 1990 godina vo tekot na dvaesetdnevno istra`uvawe otkrieni se sedum srednovekovni grobovi, preliminarno datirani vo XI i XII vek. Vo 1991 godina istra`eni se 18 grobovi koi datiraa do XIV vek. Vo 1994 godina istra`uvawata se prekinati poradi lo{ite vremenski uslovi, me|utoa najpove}e poradi malite finansiski sredstva.

Grob pokrien so neednakvi plo~i bez tragi na lepewe so malter

Nekropolata e zna~ajna da se istra`uva i po toa {to go popolnuva mozaikot na `ivotot vo srednite vekovi, vklu~uvaj}i se so svoite naodi i analogii so onie od nekropolite vo Crkvi{te, Demir Kapija, Vini~ni, Pepeli{te i Kure{nica.

FINANSII

Za istra`uvawata na ovoj lokalitet na simpoziumot na makedonskoto arheolo{ko nau~no dru{tvo koe se odr`a vo Veles govore{e arheologot Lidija Bla`evska od Muzej na Makedonija. U{te vo pedesettite godini e otkriena nekropolata "Ograda". Samiot sopstvenik na nivata Vasil Kam~ev donel materijal vo Muzejot vo Negotino i tie naodi indiciraa deka tuka ima ubav materijal koj {to treba da se istra`uva.

Grneto

Del od otkrienite beleznici

Posetivme pet, {est lokaliteti vo okolinata na Bistrenci koi poka`uvaa deka ima mnogu ne{ta da se otkrijat. Vo 1989 godina po~navme da go istra`uvame prostorot okolu op{tina Demir Kapija, veli Bla`evska. Mojot interes be{e naso~en kon nadovrzuvawe na istra`uawata na prof.akademik Blaga Aleksova koja {to u{te vo 1964 godina objavi disertacijata - Demir Kapija, za najgolemata slovenska nekropola. Ottuka se pojavi kaj mene `elba da go doistra`am toj prostor i mnogu bi sakala taa moja rabota da se prodol`i. Srednovekovniot grad Prosek otsekoga{ me predizvikuva{e kako strate{ko mesto zatoa {to niz vekovite na tie prostori se menuvale vladetelite. Konkretno so istra`uvawe zapo~navme vo 1990 godina. Mesnoto naselenie ni pomogna za {to sum im blagodarna. Mnogu biten faktor za prodol`uvawe na istra`uvawata se parite zatoa {to tie ni ja odreduvaat metodologijata na rabota. So tie pari nie treba da istra`uvame, da gi dokumentirame naodite, da se is~isti materijalot {to pretstavuva dolgotrajna rabota. Me|utoa od tie pri~ini, od 1994 do 2000 godina imavme {estgodi{en prekin taka {to zastanavme na 65 istra`eni grobovi.

NAODI

"Ograda" e slovenska hristijanska nekropola vo koja se pogrebuvani ma`i i `eni kako i deca. Samo vo `enskite grobovi pronajdeni se naodi. Vo srednovekovniot period nema mnogu nakit. Isklu~ok se grobovite 30, 32, 57 kade {to ima kompletna nakitna garnitura od 22 naodi: obetki, metalni i stakleni belezici...

Nekropolata "Ograda" e na redovi, pravilno orientirani Z-I so mali otstapuvawa i na relativna dlabo~ina od 0,30 do 1,5 m. Konstatirani se trapezasti konstrukcii, slobodni ukopi so odbele`uvawa kaj nozete i glavite od kamewa, veli Bla`evska. Ovalnite plo~i se pokrieni so kameni plo~i so neednakva golemina bez tragi na lepewe so malter. Skeletite se lo{o so~uvani, osobeno detskite koi se slobodno polo`uvani. Polo`bata na racete e razli~na: polo`eni na gradi, stomak ili ramewa, ednata raka ispru`ena pokraj teloto, drugata sviena vo laktot, dvete race svieni vo lakti na ramenata. Relativno brojnite prilozi vo dvaesettina grobovi ni davaat vpe~atok na `iteli so pogolemi ekonomski mo`nosti. Toa osobeno va`i za grobovite 30 i 32 koi imaat po dvaesettina prilozi - nakit, obetki, belezii, metalni i stakleni slikani so beli ornamenti, datirani od XII vek.

Bronzeni prsteni

Skeletite lo{o so~uvani

Naj~esti naodi se obetki - alki (15) od bronzena `ica so kraevi {to se dopiraat ili razminuvaat. Od {eesetina grobovi vo dva-tri od niv se odlikuvaat so pobogati naodi.

Vo grobot 57 so dvaesetina naodi, pronajdeni se na levata raka nekolku stakleni, a na drugata bronzeni belezici, obetki. Me|utoa pozna~ajno {to zabele`avme be{e del od pogrebniot ritual kade {to nad grobot ima prevrteno grne so pti~ji koski, dodava Bla`evska. Toa grne slu`elo ako po~inat eden ili dvajca vo semejstvoto, da ne po~ine tret se stava kurban - pile vo sad. Zna~i toa ne se zakoluva, tuku se ostava da se zadu{i. Ovoj ritual i den-denes e so~uvan i se praktikuva me|u naselenieto od seloto Bistrenci. Vakvata kultna keramika na srednovekovnite nekropoli od Makedonija zasega pretstavuva retkost. Najverojatno naselbata e vo blizina na nekropolata, no nie vo ovie grobovi s# u{te nemame najdeno moneti. Sakav seto ova da se pretstavi na edna izlo`ba zaedno so naodite od Krstevi, Pepeli{te, Crkvi{te, desetina nekropoli od levata strana na Vardar koi imaat prekrasni materijali.

Dosega se istra`eni 65 grobovi, me|utoa sigurno postojat u{te mnogu koi ne se otkrieni i istra`eni. Potrebata za nejzino ponatamo{no sistematsko istra`uvawe i vo kontinuitet, vo kontekst na kulturen i tehnolo{ki aspekt ne samo na nekropolata, tuku i na naselbata koja e locirana najverojatno pod dene{nata naselba e od golema va`nost.