SVE[TENI^KIOT SOBIR VO IZDEGLAVJE VO 1943 G. PROTIV JURISDIKCIJA OD TU\A CRKVA

Za seto ona {to se slu~uvalo vo vremeto od 1943 godina, pa s# do vozobnovuvaweto na Arhiepiskopijata, za site napori {to gi pravele na{ite lu|e za da se stigne do celta, razgovaravme so gospodinot Done Ilievski, eden od mo{ne zaslu`nite Makedonci za vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija. Negovite ka`uvawa za toga{nite istoriski nastani Vi gi prenesuvame vo nekolku prodol`enija.

Vo 1952 godina go zavr{iv Pravniot fakultet vo Belgrad. Vo 1953 godina se donese Zakon za pravna polo`ba na verskite zaednici - veli gospodinot Ilievski. Jas vo pravnata struka bev dlaboko navlezen i vo septemvri 1953 godina bev postaven za sekretar na Komisijata za verski pra{awa vo Makedonija. Toa za mene pretstavuva{e edna presvrtnica vo mojot `ivot. Ni oddaleku ne pomisluvav deka }e se zadlabo~am i }e se vrzam za toa podra~je na rabota i `ivot i toa da mi ostane preokupacija do denes. No, taka se slu~i. Toga{ pretsedatel na ovaa Komisija be{e Strahil Gigov, koj be{e potpretsedatel na Vladata. Po nekoe vreme ima{e edno sovetuvawe, a jas referirav za problematikata na Makedonskata crkva. Toga{ rekoa deka sfa}aat za kakva problematika stanuva zbor i deka za toa treba ~ovek koj postojano }e bide anga`iran. Koga jas upadnav vo ovaa Komisija, ednostavno vlegov vo edno podra~je koe voop{to ne mi be{e poznato. No, jas samiot se osposobiv so napori da navlezam vo taa problematika, a toa {to me pottikna ili {to do taa mera me vklopi vo taa problematika be{e soznanieto deka nam po propa|aweto na Samoilovoto carstvo ni ostanala samo edna Ohridska arhiepiskopija, a podocna duri i taa be{e ukinata. A toa {to nie sme ostanale ova {to sme denes, e zasluga na na{ata sveta Crkva. I sekojpat go povtoruvam toa deka na Ohridskata arhiepiskopija i na Makedonskata pravoslavna crkva nie nikojpat ne mo`eme da im se oddol`ime, zatoa {to bez nea na{ata sudbina bi bila kako sudbinata na nekoi biv{i narodi koi is~eznale so tekot na vremeto. Toa me ponese i jas duri i denes ne mo`am da se oddelam od taa problematika. Zatoa velam deka 1953-tata godina ja smetam za generalna presvrtnica vo mojot `ivot, bidej}i ja opredeli nasokata na moeto ponatamo{no `iveewe i rabotewe.

Pred ku}ata vo Izdeglavje kade se odr`al sve{teni~kiot Sobir vo 1943 godina

Vo vremeto koga jas dojdov vo taa Komisija - raska`uva gospodinot Ilievski - najdov edna te{ka sostojba. Ne najdov nekoja podloga od koja }e po~nam. Mora{e da se sozdava od po~etok, da se po~ne od nula. Mnogupati barav od onie {to odele na porane{nite sostanoci, da mi ka`at dali ostavale nekakvi tragi, zapisnici ili ne{to sli~no. Site mi davaa odgovor deka nema takvi tragi. Ednostavno nema{e nitu eden list hartija od ona {to se rabotelo do moeto doa|awe, nema{e nikakov dokument za taa problematika. Duri i mi rekoa: ajde da se sobereme i nie da ka`uvame, a ti zapi{uvaj go toa {to misli{ deka treba da ostane zapi{ano. Sepak, moram da ka`am deka toa {to go nau~iv od taa problematika, go nau~iv od pokojniot protastavrofor Nestor Popovski, koj be{e pretsedatel na Inicijativniot odbor za organizirawe na Makedonska pravoslavna crkva od 1946 do 1958 godina, do izborot na N.Bl. Dositej za arhiepiskop. Inicijativniot odbor be{e najvisok organ na crkvata vo Makedonija.

Gospodinot Done Ilievski ni zboruva{e i za po~etocite na aktivnostite za obnovuvawe na Makedonskata pravoslavna crkva, odnosno za vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija, koi svoite za~etoci gi imaat vo dale~nata 1943 godina.

Poznato e - veli gospodin Ilievski - deka vo oktomvri 1943 godina, na oslobodenata teritorija vo Debarca (toga{ Glavniot {tab na NOV na Makedonija se nao|a{e vo Izdeglavje) e formirano Versko poverenstvo pri Glavniot {tab. Za Verski referent bil postaven sve{tenikot Veqo Man~evski, parohiski sve{tenik vo Debar. Toj e prv Verski referent.Toga{ po~nuva i Crkvata da se pojavuva kako del od Narodno-osloboditelnata borba na makedonskiot narod. Idejata za verski referent bila na Mihajlo Apostolski, komandant na Glavniot {tab, so negov potpis, so negov akt e doneseno re{enie za formirawe Versko poverenstvo. Vo oktomvri mesec e zaka`an i Sobir na sve{tenicite od slobodnata teritorija. Pred toa ima edno cirkularno pismo od Veqo Man~evski i jas bi rekol deka toa e edna istoriska podloga za seto ona {to se prave{e i {to se postigna podocna. Toa cirkularno pismo stanuva i osnovata za zaklu~okot donesen na sve{teni~kiot Sobir vo Izdeglavje. Sve{teni~kiot Sobir e odr`an vo Izdeglavje vo ku}ata na Jon~e Nikolovski. Na ovoj Sobir vo Izdeglavje be{e donesen zaklu~ok so koj se otka`uva sekakva jurisdikcija na tu|inska crkva, ne samo na slobodnata teritorija, ami na celata teritorija na Makedonija. I toj zaklu~ok e taka formuliran {to se odnesuva i na toa deka makedonskiot narod }e ima svoja crkva i, }e naglasam, se otka`uva jurisdikcija na koja i da e tu|inska crkva. Zna~i, tie samouki selski sve{tenici stavile edna takva klauzula. Vtoro, pri bogoslu`bite vo crkvite }e se upotrebuva crkovnoslovenskiot jazik, a vo administracijata da se upotrebuva makedonskiot jazik. Toa zna~i deka mnogu porano pred da se donese kakov i da e akt od nekoja druga sfera, toa go pravat ovie sve{tenici koi upatuvaat i povik do celoto sve{tenstvo da ja pomaga osloboditelnata borba, za{to vo taa borba }e se dobie i crkovna sloboda. I na kraj e zaklu~okot deka site tie sve{tenici se stavaat na raspolagawe za u~iteli na makedonski jazik na oslobodenata teritorija. Sve{tenicite gi postavile ovie raboti kako podloga na po~etokot na verskiot `ivot vo oktomvri 1943 godina. Toa {to toga{ se slu~uvalo, se obnovi podocna, po vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i izborot na prviot poglavar na MPC, N. Bl. g. Dositej. Vo 1963 godina organiziravme proslava. Bevme vo seloto, vo ku}ata i tuka bea poslednite `ivi u~esnici na toj prv sve{teni~ki Sobir i se iznesuvaa se}avawa za toj nastan od oktomvri 1943 godina. Me|u `ivite bea pop Antim Popovski od Slatino i pop Kiril Stojanovski od Zleste. Sve{tenikot Kiril Stojanovski go ima osveteno brigadnoto zname na Prvata makedonska brigada vo Crvena Voda. Seto toa {to go napravile tie 14 sve{tenici na Sobirot vo Izdeglavje pretstavuva eden nikulec na ona {to }e se slu~uva vedna{ po osloboduvaweto na Makedonija. Tie donele zaklu~oci so dalekuse`ni vizii i ne mo`e da se zboruva za sovremena Makedonska pravoslavna crkva ako ne se po~ne tokmu od toj Sobir vo Izdeglavje.

Pred osloboduvaweto na Skopje - dodava gospodinot Ilievski - vo Vranovci se formira Inicijativen odbor. Vo Inicijativniot odbor vo Vranovci bil i sega{niot poglavar na MPC, g.g. Mihail, a vo Skopje po osloboduvaweto se formiral drug Inicijativen odbor. Vo toj Odbor vleguvaat i ~lenovite od Inicijativniot odbor od Vranovci. Eden od prvite akti na toj Inicijativen odbor e zaklu~okot da se organizira Crkovno-naroden Sobor na koj }e bide postaven problemot za sostojbite i re{avaweto na pra{aweto za Makedonskata pravoslavna crkva. Toa se slu~uvalo vo 1945 godina. Prviot Crkovno-naroden Sobor e odr`an vo Skopje na 4 i 5 mart 1945 godina vo oficerskiot dom. Na nego zele u~estvo 300 delegati - sve{tenici i mirjani. Organizatori na toj Sobor bile sega{niot poglavar, g.g. Mihail, so sve{tenicite Nikola Apostolski i Kiril Stojanov. Imalo i drugi, no ovie bile neposredno vo organizacijata. Na Soborot u~estvuvale i gosti od site toga{ni strukturi na vlasta.

(Prodol`uva)