ISTORIJA
126 godini od izbuvnuvaweto na Razlove~koto vostanie
PRVA ORGANIZIRANA NACIONALNA PROJAVA
Pi{uva: Anita DIMOVA
- Razlove~koto vostanie, iako bilo lokalno vostanie vo Isto~na Makedonija, bilo samostojno organizirano, materijalno potpomognato od makedonskata duhovna i svetovna intelegencija i so masovno u~estvo na selanstvoto.
- Znameto na Razlove~koto vostanie crven lav na `olto pole, razjaren i ispraven na zadnite noze, bilo izraboteno po sugestija na Berovski spored snimkata od "Stematografijata na dojran~anecot Kristofer @efarovi}. Na nego pi{uvalo "Makedonija", a ponatamu pridru`niot revolucioneren povik: "Stanete da Ve osvoboda".
- Obidot za vostanieto vo s. Razlovci od 1876 godina ne uspeal, no so svojata hrabrost toa pretstavuva voved vo podocne`nite nacionalno-revolucionerni borbi na makedonskiot narod i dragoceno borbeno iskustvo za Berovski i negovata ~eta za idnoto Kresnensko vostanie od 1878 godina. Pri~inite za brziot neuspeh le`at vo predvremenoto izbuvnuvawe na vostanieto i nezavr{enite vo celost planirani podgotovki, no i vo brzoto i nesre}no ranuvawe na vojvodata i voda~ot na vostanieto - Dimitar Berovski.
I
pokraj naporite za prilagoduvawe kon postignuvawata na sovremeniot razvoj, osmanliskiot op{testveno-politi~ki sistem ne bil sposoben da napreduva. Namesto toa, na ekonomski i politi~ki plan Osmanskata imperija s# pove}e zapa|ala vo zavisnost od Golemite sili {to na vnatre{en plan se odrazuvale so u{te pogolemo zaostruvawe na socijalnite i politi~kite odnosi. Od druga strana, pot~inetite narodi na Balkanot vo 70-te godini na 19 vek navleguvaat vo fazata na nacionalno revolucionernite borbi. Kako nikoga{ dotoga{, evropskiot del na Imperijata e izlo`en na vnatre{ni nemiri i pobuni na porobenite narodi, koi so silata na oru`jeto se borat da se oslobodat od vekovnoto osmansko ropstvo.MAKEDONSKIOT NAROD...
... ostro go ~uvstvuval ekonomskoto i politi~koto ugnetuvawe na osmanskata dr`ava. Toj go do`ivuval istiot razvoj kako i drugite balkanski narodi, a vo Makedonija, isto taka, zapo~nuvaat podgotovkite za vooru`eno presmetuvawe so tu|oto ropstvo. Vo toj pogled posebno se projavile u~itelite Arseni Kostencov i Mihail Kova~ev od [tip, Ivan Haxi Nikolov od Kuku{, Dimitar Pop-Georgiev od Berovo, Isaija Radev Ma`ovski od Lazaropole, Stojan Vezenkov od Kru{evo i drugi.
Panorama na seloto Razlovci
Vo razni mesta na Makedonija - Prilep, Ohrid, Kuku{, [tip, Gorna Xumaja, Veles, Solun, Voden, Razlovci - se sozdade tajni grupi i komiteti. Ova vnatre{no vriewe, iako zafatilo golem del od Makedonija, poradi niza okolnosti, ne se izrazilo voop{to senarodno vostanie na makeodnskiot narod, tuku vo selansko vostanie vo seloto Razlovci - pijane~kiot kraj.
Ova vostanie bilo zamisleno da se podigne na terenite na Male{, Strumi~ko, Petri~ko i Melni~ko. Namesto toa, poradi neiskustvo i nepredvideni momenti, vostanicite pod vodstvo na Dimitar Pop-Georgiev i selskiot pop Stojan, bile prinudeni svojata vooru`ena akcija da ja otpo~nat predvreme vo seloto Razlovci, po koe i go dobilo svoeto ime.
Razlove~koto vostanie, iako bilo lokalno vostanie vo Isto~na Makedonija, bilo samostojno organizirano, materijalno potpomognato od makedonskata duhovna i svetovna intelegencija i so masovno u~estvo na selanstvoto. Eden del od podgotovkite za vostanieto bile izvedeni vo Solun, a drugiot del na pijane~ko-male{evskiot predel. So podgotovkite vo Solun neposredno rakovodel idejniot voda~ na vostanieto Dimitar Pop-Georgiev Berovski. So negovi materijalni sredstva kako i so sredstva od dedo mu pop Stojan od Razlovci, bile kupeni oru`je, municija, topla zimska obleka i sanitetski materijal i na kowi bile preneseni vo tajni skladi{ta vo selata Razlovci, Smiljanci i drugi mesta vo Male{evsko, Pijane~ko i Radovi{ko.
Znameto na Razlove~koto vostanie
Dimitar Berovski im pora~al na dvete op{tinski u~itelki vo Solun da izrabotat zname za idnoto vostanie. Znameto na Razlove~koto vostanie crven lav na `olto pole, razjaren i ispraven na zadnite noze, bilo izraboteno po sugestija na Berovski spored snimkata od "Stematografijata na dojran~anecot Kristofer @efarovi}. Na nego pi{uvalo "Makedonija", a ponatamu pridru`niot revolucioneren povik: "Stanete da Ve osvoboda".
Vo april 1876 godina Dimitar Berovski pristignal vo seloto Razlovci, za da sogleda kako se odvivaat podgotovkite na vostanieto, so koi aktivno rakovodel 75-godi{niot, no dovolno zdrav i vitalen pop Stojan Razlovski.
VOSTANIETO...
....zapo~nalo rano nautro na 8/20 maj 1876 godina vo Razlovci i nabrzo se pro{irilo vo Berovsko, Ko~ansko i Radovi{ko. Prethodno, vo Razlovci vo anot na pop Stojan i vo mesnosta Kalaxerxevo, vo podno`jeto na planinata Golak, sopstvenost na pop Stojan, se odr`ale nekolku podgotvitelni sostanoci. Bile vooru`eni 30 zagovornici. Na 7 maj 1876 godina po star stil) vo Kalaxerxevo bilo organizirano treto po red sobranie na zagovornicite. Vo tekot na sostanokot pristignala vesta deka vo seloto Razlovci pristignale Turci, dano~ni slu`benci-tapaxii. Upla{eni da ne bidat predvreme otkrieni, vostanicite reagirale brzo. Istovremeno kon ve}e organiziranite i vooru`eni vostanici se priklu~ile u{te 30 zagovornici i go objavile vostanieto. Vostanieto trebalo najprvo da izbuvne vo seloto Razlovci, a potoa da se pro{iri vo cela Isto~na Makedonija, a sukcesivno i po{iroko. Za vojvoda i glaven voda~ na vostanieto bil odreden Dimitar Pop-Georgiev-Berovski, koj ve}e imal ni`a voena podgotovka i prili~no voeno iskustvo.
Dimitar Pop Georgiev - Berovski
So ogled na toa {to vreme za podgotovki ve}e nemalo, vo zorata na 8/20 maj 1876 odina, iako ne~ekuvano za toa vreme zavrnal silen do`d so sneg (lapavica), Razlovci i okolnite sela gi zaposednale vostanicite pod vodstvo na Dimitar Berovski. Vo seloto Laki mesnite vostani~ki formacii sostaveni od 30 do 40 vostanici gi predvodel selskiot vojvoda Cone Dan~ov. Otkako bile istepani i zarobeni prisutnite Turci vo Razlovci, vostanicite svoite dejstva gi prodol`ile kon Male{evijata. Tamu gi ~ekale od porano podgotveni i vooru`eni 300 male{evci (berov~ani i vladimirci). Me|utoa, na pat od Razlovci kon Male{evo, kaj seloto Mitr{inci, se odigrala neplanirana bitka me|u vostanicite i slu~ajno zateknatite Turci. Vo bitkata koja traela okolu pet ~asa, eden kur{um go pogodil Dimitar Berovski vo glava. Ovaa nepovolna sostojba go onevozmo`ila ranetiot voda~ na vostanieto da mo`e pravilno da rakovodi i da upravuva vo voenite dejstva. Poradi toa, namesto za Male{evo, vostanicite se vratile nazad kon Razlovci i se upatile kon seloto Smiljanci, Radovi{ko, kade {to bile skladirani oru`jeto i municijata, {to zna~i ne se povrzale so podgotvenite voeni sili od Male{evijata. So zaedni~ki sili, vo seloto Laki so ~etata na mesniot
vojvoda Cone Dan~ov, bil potisnat turskiot ba{ibozuk. Otkako planiranoto vostanie na ~elo so Dimitar Berovski ve}e izbuvnalo vo Pijane~ko-male{evskiot kraj, smiljan~anite se podgotvile za vooru`eno vostanie. Me|utoa brzo do{lo do predavstvo od mesniot poljak vo Radovi{, taka {to mo{ne unetno reagiral i turskiot asker od ovoj kraj. ^etata na Dimitar Berovski poradi toa ne mo`ela da navleze i da dejstvuva vo Smiljanci. Vostanicite na oreden na~in i vo ovoj kraj do`iveale neuspeh. So brza intervencija na turskite vlasti, nedovolno podgotvenoto vostanie najnapred bilo lokalizirano, a nabrzo i zadu{eno. Dimitar Berovski so razbienite ~etnici, bil prinuden da se povle~e vo planinite, dodeka vostanatoto selo bilo izlo`eno na milost i nemilost na osmanskata vojska i ba{ibozuk.Obidot za vostanieto vo s. Razlovci od 1876 godina ne uspeal, no so svojata hrabrost toa pretstavuva voved vo podocne`nite nacionalno-revolucionerni borbi na makedonskiot narod i dragoceno borbeno iskustvo za Berovski i negovata ~eta za idnoto Kresnensko vostanie od 1878 godina. Pri~inite za brziot neuspeh le`at vo predvremenoto izbuvnuvawe na vostanieto i nezavr{enite vo celost planirani podgotovki, no i vo brzoto i nesre}no ranuvawe na vojvodata i voda~ot na vostanieto - Dimitar Berovski.
Vo sekoj slu~aj, toa pretstavuva prva poorganizirana i politi~ki osmislena manifestacija na oru`en otpor protiv turskata vlast vo Makedonija. Samoto vostanie ima lokalen karakter i pove}e ili pomalku belezi na antifeudalen otpor. Me|utoa, vo nego se javuvaat i elementi na nacionalno budewe i svest za potreba od vooru`ena borba za izvojuvawe politi~ka sloboda. Samoto postoewe na slobodna teritorija, vo koja se gradela lokalna vlast (iako samo vo traewe od dva meseca) ozna~uva edno krupno dostignuvawe vo borbata za nacionalna sloboda i izgraduvawe revolucionerna vlast.