IZVE[TAJOT NA KPG DO "BRATSKITE" PARTII

Vo izve{tajot, otkako na{iroko se zboruva za falsifikuvanite parlamentarni izbori i plebiscit, masovniot teror i politikata na Velika Britanija da se koristi Grcija kako baza vo idnata vojna protiv Sovetskiot Sojuz analiti~ki se zboruva za gr~kiot problem vo ramkite na angliskata "okupacija" i monarhofa{isti~kiot teror i se davaat podatoci za soodnosot na silite, sostojbata vo stopanstvoto, masovnite borbi {to se razvivaat i silata na KPG.

Vo vrska so razvojot na partizanskoto dvi`ewe vo izve{tajot se veli: "...Zajaknuvaweto na fa{izicijata na zemjata, terorot i masovni ubistva sozdadoa za narodot neizdr`livi uslovi. Mnogu selani i drugi aktivisti na narodnoto dvi`ewe bea prinudeni da prebegaat vo planinite.

Vo avgust 1946 godina ima{e vo glavnite planini na Grcija, osobeno na Makedonija i Tesalija okolu ~etiri iljadi vooru`eni partizani. No, vo vooru`enata borba re{itelno gi realizira svoite celi {to gi nametnuva dene{nata politi~ka situacija, treba da se pomognat partizanite i da se zgolemi nivniot broj. Na{ata perspektiva e da stignat na 20 iljadi voini. Ve}e po~na na{ata rabota kon taa nasoka. Se prezemaat site merki za koordinacija na nivnata dejnost. Kakov }e bide natamo{niot razvoj na borbata zavisi ne samo od vnatre{nite, tuku i od nadvore{nite uslovi. Sekako denes, imaj}i gi predvid i posebnite te{kotii na zimata {to doa|a, ne sme vo mo`nost sami da gi re{ime site potrebi na partizanskata borba...".

Izve{tajot zavr{uva so barawe za pomo{ za re{avawe na problemite na borbata. Konkretno se bara:

"1. [tom Angli~anite ne poka`uvaat namera da ja napu{tat Grcija i gr~kata monarhofa{isti~ka Vlada im slu`i vo s#, i pred gr~kiot narod go pretstavuva prestojot na angliskata vojska vo Grcija kako garancija od opasnosta na agresija od nejzinite severni demokratski sosedi i posebno od panslavizmot, go barame va{eto mislewe kolku e vo korist za politikata na Sovetskiot Sojuz i na demokratskite zemji, na{eto gledi{te da se proglasi Grcija za neutralna zemja pod garancija na golemite sili".

2. Za podgotovka na 15 do 20 iljadi na{i partizani potrebna e va{a pomo{. Za vreme na dogovorot vo Varkiza uspeavme da sokrieme oru`je za 20 iljadi lica oru`je. Za `al, pogolemiot del poradi brzinata na sokrivaweto, padna vo racete na reakcijata, ili se rasipa.

3. Osven toa, imame potreba od ekonomska pomo{ za Partijata EAM i za partiite i organizacite so koi sorabotuvame, kako i za `rtvite na borbata.

Pri sredbata vo Sofija \or|i Dimitrov na Joanidis i Rusos im go iznese stavot na KPSS i na BKP vo vrska so pogorniot izve{taj na KPG i voop{to za razvitokot, taktikata na vooru`enoto dvi`ewe vo Grcija. Spored Stalin i Dimitrov me|unarodnata situacija i zimskiot period nalagaat vooru`enoto dvi`ewe da ne zeme golemi razmeri i centar na borbata da e masovnata narodna politi~ka borba i da se so~uvaat najminimalnite legalni mo`nosti, taka {to da se odr`i vrskata na Partijata so masite, da se so~uvaat partiskite kadri, odnosno da ne bidat izlo`eni na opasnost da bidat likvidirani. Joanidis i Rusos mu odgovorija na Dimitrov deka linijata na KPG se sovpa|a so gornite uka`uvawa na Stalin i Dimitrov.

Vo vrska so gledi{teto na KPG Grcija da se proglasi za neutralna zemja pod za{tita na golemite sili, da se povle~at stranskite sili, sovetskata ambasada vo Atina vo soglasnost na sovetskata Vlada go iznese sledniot stav:

"1. Parolata za vistinska neutralna Grcija, {to vo nejzina teritorija }e nema tu|i armii i bazi }e bide poddr`ana od javnoto mislewe na demokratskite zemji.

2. Nema potreba ovaa parola zadol`itelno da se povrzuva so parolata za garancii na nezavisnosta na Grcija od golemite sili, bidej}i taa parola posredno priznava postoewe na vistinska zakana na Grcija od stana na drugi zemji - zakana, {to denes ne postoi...".

Gorniot odgovor na sovetskiot ambasador, predvaritelno bil odobren li~no od Stalin.

Gornite uka`uvawa na Stalin i Dimitrov koi bezrezervno bea prifateni od rakovodstvoto na KPG, negativno se odrazija vrz brzoto zgolemuvawe na DAG. Najpovolniot period esenta 1946 i zimata 1946-47 za regrutirawe na novi borci nepovratno be{e ispu{ten.

Taka, na primer, vo Jugozapadna Makedonija (Kostursko, Lerinsko i VOIO) kade najmasovno be{e razvieno vooru`eno dvi`ewe od juli 1946 do fevruari 1947, DAG broe{e 1.257 borci i od fevruari 1947 godina do krajot na 1947 godina 4.466 borci. Do fevruari 1947 godina DAG ne samo {to ne regrutira{e novi borci, tuku edinici od vladinata armija {to izrazija gotovnost da preminat vo nejzinite redovi ne prima{e. Toa im dade mo`nost na gr~kite vlasti da ja is~istat armijata od ~lenovi i simpatizeri na KPG i da sozdadat armija lojalna na re`imot.

Proletta 1945 godina, po inicijativa i rakovodstvo na KPG vo egjeskiot del na Makedonija be{e formirana organizacija NOF, a vo nejzin sostav organizaciite NOMS i AF@. NOF primeni politi~ka i vooru`ena forma na borba i mnogu brzo izrasna vo zna~aen, a vo nekoi periodi duri vo re{ava~ki voeno-politi~ki faktor vo zemjata. Toa se dol`i na antire`imskoto raspolo`enie i na orientacijata kon levite sili na ogromnoto mnozinstvo na Makedoncite od koi o~ekuvaa po~ituvawe na nivnite aspiracii. So u{te pogolema re{itelnost i entuzijazam za poveduvawe na borba za ostvaruvawe na svoite ideali manifestiraa borcite i stare{inite na Prvata egejska udarna brigada Makedoncite od egejskiot del na Makedonija koi kako politi~ki begalci se nao|aa vo Jugoslavija.

Tie pretstavuvaa najsiguren i najlojalen izvor za vooru`enoto dvi`ewe. Liderot na KPG, svesen za pogornite fakti kako i za te{kata sostojba vo koja se nao|a{e negovata partija poradi terorot, izvle~e zaklu~ok deka uspe{na vooru`ena borba ne e mo`na da se povede bez vklu~uvawe na makedonskiot faktor vo istata. Poradi toa go menuva svojot stav kon organizacijata NOF. Namesto avanturisti~ka, separatisti~ka, avtonomisti~ka i drugo, kako {to ja tretira{e, ja proglasi za narodno-demokratska, demokratska i izrazi gotovnost da pregovara i da sorabotuva so nea kako so ramnopraven partner. Sekako kako {to poka`aa nastanite {to sledea, toa na Zaharijadis mu be{e trik za da gi stavi pod svoja kontrola Makedoncite i gi vklu~i vo akcijata {to ja prezede. Za postignuvawe na taa cel na vtori april 1946 godina pobara od Tito Makedonskoto dvi`ewe vo egejskiot del na Makedonija, {to se nao|a{e pod rakovodstvo na KPJ KPM, da pomine pod rakovodstvo na KPG. Tito, vo duhot na svojata politika i planovi vo vrska so vooru`enoto dvi`ewe vo Grcija i po{iroko, vo princip se soglasi. Poradi predupreduvawata, somnevawata, nedoverbata i drugo kaj Makedoncite kon KPG {to rezultiraa so represiite, sudirite i presmetkite vo i po NOV be{e potrebno da se prezemaat soodvetni merki za da se ubedat Makedoncite za neophodnosta i za polzata od eden takov akt. Stavaweto na makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvi`ewe vo egejskiot del na Makedonija vo sostav na gr~koto komunisti~ko dvi`ewe, zna~e{e radikalna promena na negovite strate{ki celi. Od borbata za pravata na samoopredeluvawe, vo borba za socijalisti~ka Grcija vo koja }e go u`ivaat ramnopravnost i ramnogra|anstvo kako nacionalno malcinstvo.

Za realizacija na dogovorenoto me|u Tito i Zaharijadis, be{e potrebno da se prezemaat niza operativni, organizacioni i drugi merki. Za taa cel odgovorniot na NOF na Egejska Makedonija Paksal Mitrevski po nalog na CK na KPJ-KPM ilegalno vo maj 1946 godina se sretna so Zaharijadis vo Solun pri {to e diskutirano okolu principite za premin na NOF pod rakovodstvo na KPG i makedonskite partizanski edinici pominat pod komanda na DAG.

Na 22 avgust 1946 godina Paskal Mitrevski se vrati od egejskiot del na Makedonija vo Skopje i podnese izve{taj za razgovor so Nikos Zaharijadis. Vrz osnova na izve{tajot kon krajot na avgust istata godina vo Belgrad e odr`an sostanok vo sostav: Aleksandar Rankovi}, Milovan \ilas, Lazar Koli{evski, Cvetko Uzunovski - Abas i Paskal Mitrevski. Na sostanokot definitivno e odlu~eno makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo egejskiot del na Makedonija predvodeno do NOF pomine pod rakovodstvo na KPG.

Vo duhot na dogovorenoto na 14 oktomvri 1944 godina vo Belgrad na nivo na centralnite dokumenti na KPJ i KPG e postignata spogodba poznata kako "Spogodba za obedinuvawe". Od spogodbata slednite to~ki se najzna~ajni: Politi~kite organizacii NOF, NOMS i AF@ ja prodol`uvaat svojata aktivnost pod rakovodstvo na KPG. Organizaciite na KPM-SKJ se rasformiraat i nivnoto ~lenstvo vleguva vo redovite na KPG i makedonskite partizanski edinici se rasformiraat, a nivniot sostav vleguva vo redovite na DAG. Prakti~nata realizacija na Spogodbata po~na vo oktomvri, a zavr{i vo noemvri 1946 godina.

Spogodbata, i pokraj toa {to ne be{e vo polza na Makedoncite, mnogu brzo e izigrana od gr~kite komunisti. Dvata lideri - Tito i Zaharijadis so Spogodbata imaat za cel masovno da gi vklu~at Makedoncite vo vooru`enata borba vo {to i uspeale. Tolerancijata na postoeweto i aktivnosta na NOF, AF@ i NOMS be{e motivirana od ista cel.

(Prodol`uva)