SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

PREDCI NA SLOVENITE BILE PRIPADNICITE NA ANTI^KIOT NAROD VENETI

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Ne postojat nikakvi sigurni dokazi deka pratatkovinata na Slovenite bila zad Karpatite.
  • Predci na Slovenite bile Venetite, za koi, nekoi smetaat deka u{te vo antikata `iveele i vo Makedonija.

So seto dosega izneseno ne sakam da ja zapostavam slovenskata etno-kultur-na komponenta vo dene{nata makedonska nacija, tuku samo sakam da potenciram deka procesite okolu sozdavaweto na edna nacija ne se taka ednostavni, kako {to dosega gi izu~uvavme (barem za vreme na ednoumieto) i istite treba poodgovorno i pokompleksno da se istra`uvaat i preispituvaat.

Koga sme ve}e kaj Slovenite da ka`eme nekolku zborovi i za nivnoto poteklo. Nasproti dosega{nata teorija za nivnoto poteklo od zad Karpatite, pove}e avtori tvrdat deka ne postojat nikakvi sigurni materijalni dokazi deka Slovenite poteknuvale od zad Karpatite. Vpro~em, dovolno e da se pro~ita postarata istorija za zemjite koi se nao|aat na po{irokiot prostor okolu Karpatite pri {to jasno }e se vidi deka duri i vo prvite vekovi od novata era, nikade ne se spomnuvaat nikakvi Sloveni kako pra`iteli na ovie zemji. Taka, na primer, oficijalnata istoriografija na ^e{ka smeta deka Slovenite za prv pat se naselile vo ovaa zemja vo 5 vek. Oficijalnata istoriografija na Polska, isto taka, tvrdi deka Slovenite vo Polska za prvpat se pojavile vo 5 vek. Ukrainskata oficijalna istoriografija smeta deka Slovenite vo Ukraina za prvpat se naselile vo 6 vek. I istoriografijata na Rusija smeta deka Slovenite vo Rusija se pojavile vo 6 vek. Taka e i so preostanatite teritorii od po{irokiot prostor okolu Karpatite. Nitu ovde ne se spomnuvaat nikakvi Sloveni vo prvite vekovi po Hrista i ovie podatoci sekoj ~itatel mo`e samiot da gi proveri ako pogledne vo koja bilo istoriska enciklopedija. Zna~i, teorijata za zatkarpatskata pratatkovina na Slovenite e pod golem znak pra{alnik.

SLOVENITE PRVO SE VIKALE VENETI

Isto taka, treba da se znae deka Slovenite otprvin se vikale Veneti, t.e. Slovenite se potomci na eden od najstarite narodi vo Evropa.

Pred da navedeme nekolku dokazi vo vrska so ova, }e ka`eme deka Venetite se spomnati u{te vo "Ilijadata", kako sojuznici na Troja i `iteli na maloaziskata oblast Paflagonija (del od dene{na Turcija).

Podocna Venetite (pod imeto Eneti) gi spomnuva i Herodot (1, 196) vo 5 vek pred Hrista. Herodot niv gi opi{uva kako balkanski narod! Interesno e toa {to Herodot go spomenuva i imeto na makedonskiot grad Eneja (Aenea), koe sovremeniot ruski istori~ar Pavel Tulaev go naveduva kako dokaz za prisustvoto na Venetite (Slovenite) vo Makedonija u{te vo vremeto na antikata (Pavel Tulaev: "Veneti - predki Slavjan", Moskva, Rusija, 2000 g. str. 7).

Pi{uvaj}i za nastanite od 4 vek pred Hrista, Venetite gi spomnuva i latinskiot istori~ar Kvintij Kurtij Ruf (Quintus Curtius Rufus: "De Rebus Gestis Alexandri Macedonis", vo prevod na d-r Qubinka Basotova, "Istorija na Aleksandar Makedonski", Patrija, Skopje, 1998, str. 115). Toj pi{uva deka Venetite svoevremeno bile sostaven del od vojskata na Aleksandar Makedonski.

Podocna, vo Rimskata hronika na Plinie Postariot (IV, 97) od prviot vek po Hrista, Venetite se spomnati kako `iteli na sosema drug kraj od Evropa. Ovde pi{uva:

"Nekoi avtori izvestuvaat deka tie oblasti, duri do rekata Visla se naseleni od: Sarmati, Veneti, Skiri i Giri".

Plinie Postariot tvrdel i deka Venetite toga{ `iveele zapadno od rekata Visla.

Rimskiot istori~ar Tacit, vo vtoriot vek po Hrista, isto taka gi spomenuva Venetite i za niv pi{uva deka vojuvale na sli~en na~in kako Germancite, a spomenuva i deka gradele `iveali{ta. Venetite se spomnati i od strana na Strabo, Pomponij Mela, Kasius Dio, Ptolemej i drugi (podetalno za seto ova kaj: "Veneti - First Builders of the European Community", Matej Bor, Jo{ko [avli, Ivan Toma`i~, co-publishing Anton Skerbinc, Boswell, British Columbia, Canada, 1996). Od site ovie svedo{tva mo`e da se zaklu~i deka Venetite i navistina bile mnogu star narod i deka nivni potomci `ivele rasfrlani na razni teritorii, po~nuvaj}i od Mala Azija, preku Balkanot, pa s# do razni delovi na Evropa.

SLOVENITE I VENETITE SE IST NAROD

No, od kade znaeme deka etnonimot Veneti se odnesuva tokmu na Slovenite? Postojat pove}e cvrsti dokazi deka Venetite i Slovenite bile ist narod. Ovde samo nakratko }e navedeme nekoi od niv, dodeka na podetalna analiza }e se zadr`ime vo nekoja sledna prilika.

Najnapred }e spomneme nekoi od narativnite svedo{tva. Decidno svedo{tvo deka Venetite i Slovenite bile ist narod dava srednovekovniot gotski istori~ar Jordanes, koj zapi{al:

"Dakija e za{titena so strmnite Alpi (Karpatite, z.m.) vo vid na venec. Od nivnata leva strana, koja e svrtena kon sever i od po~etokot na rekata Vistula, vo ogromno prostranstvo `ivee mnogubrojniot narod Veneti. Navistina nivnite imiwa se menuvaat spored razli~nite rodovi i mesta, no tie glavno se narekuvaat kako Sloveni i Anti".

I ponatamu, od istiot avtor:

"Navistina, kako {to rekovme na po~etokot od izlagaweto ili vo spisokot na plemiwata, tie bile od edno isto poteklo, a sega se javuvaat pod tri imiwa: Veneti, Anti i Slavini". (Jordanes, Getica, 34-35).

I vo `itieto na Sveti Kolumbo (okolu 612 godina po Hrista) Slovenite se opi{ani kako ist narod so Venetite (Vita St Columbani, cit. spored "Veneti - First Builders of the European Community", Matej Bor, Jo{ko [avli, Ivan Toma`i~, co-publishing Anton Skerbinc, Boswell, British Columbia, Canada, 1996, str. 143).

Kako va`en narativen dokaz za identi~nosta pome|u Slovenite i Venetite e i faktot {to do denes vo nekolku evropski jazici, Slovenite (ili segmenti od nivnata kultura) se opi{uvaat so venetski determinirawa.

Taka, na primer, vo germanskiot jazik jazikot na Gornite lu`i~ki Srbi se narekuva vindi{ (venetski). Ponatamu, vo finskiot govoren jazik Rusija se narekuva Venaja, a vo estonskiot govoren jazik jazik Rusija se narekuva Venalainen. (Pavel Tulaev: "Veneti - predki Slavjan", Moskva, Rusija, 2000 g. str. 5).

Postojat i drugi vakvi primeri.

Sepak, najgolemiot dosega sobran izbor od dokazi za faktot deka Venetite se predci na Slovenite e predaden vo knigata pod naslov "Venetite - prvite graditeli na Evropskata zaednica" od slovene~kiot akademik Matej Bor vo koavtorstvo so otec Ivan Toma`i~ i prof. Jo`ko [avli. Ovaa kniga vo svojot angliski prevod (napraven od Anton [kerbinc) e objavena vo 1996 godina i od ovoj prevod se podatocite {to se koristeni ovde.

Vo knigata "Venetite - prvite graditeli na Evropskata zaednica" na nad 500 stranici i pogolem broj ilustracii se objaveni nesoborlivi dokazi za etno-kulturnite vrski pome|u anti~kiot narod Veneti i Slovenite, t.e. za faktot deka tie bile eden ist narod. Vo knigata detalno se analizirani site dosega pronajdeni natpisi na venetskiot jazik, pri {to jasno se zabele`uva nivnata sli~nost so slovenskite jazici. Analizirani se i drugi kulturni segmenti od Venetite (onomastika, toponimija i sl.) pri {to isto taka e poso~ena nivnata srodnost so soodvetnite slovenski kulturni segmenti. Navistina smetam deka sekoj slavist vo svetot treba da gi ima predvid podatocite od ovaa isklu~itelno vredna kniga.

Zna~ajni podatoci za etno-kulturnite vrski pome|u Venetite i Slovenite dava i ruskiot u~en Pavel Tulaev vo svojata kniga "Venetite - predci na Slovenite" ( Moskva, 2000 godina). I vo knigata na Tulaev i vo onaa na akademik Bor predadena e venetskata azbuka (koja bila vo upotreba od 6 vek pred Hrista, pa navamu). Interesno e toa {to nekoi bukvi od ovaa azbuka bile isti ili mnogu sli~ni so podocne`nite soodvetni kirili~ni bukvi.

No, nema ponatamu da ja elaborirame ovaa tema, tuku }e ja ostavime za nekoja sledna prilika.

Da go ka`eme i toa deka Venetite kako predci na Slovenite gi priznava i bugarskata, kako i porane{nata sovetska i drugi istoriografii. Od neodamna Venetite se priznati kako predci na Slovenite i od strana na oficijalnata makedonska istoriografija. Taka, na primer, vo u~ebnikot po istorija za {esto oddelenie (avtori: d-r Branko Panov, Andon \or~evski i Miroslav Bo{kovi} Skopje, 2001), jasno e poso~ena istoriskata vistina deka predci na Slovenite bile Venetite, kako i deka Slovenite (citat od u~ebnikot): "pripa|ale vo redot na najstarite `iteli na Evropa".

Mnozina avtori potekloto na Venetite go povrzuvaat i so Balkanot. Nekoi smetaat i deka Venetite bile ist narod so Ilirite (History of Greece by George Gerote, Vol.II, third edition, London, John Murray, Albemarle Street, 1851, del 2, str. 2). No, ova mislewe e negirano od drugi avtori.

Od druga strana postojat o~igledni sli~nosti i pome|u venetskata i anti~ko-makedonskata kultura na {to isto taka }e se zadr`ime vo nekoja sledna prilika.

Kako rezultat na seto dosega izneseno se nametnuvaat slednive zaklu~oci:

1. Anti~kite Makedonci ja vnele svojata krv i kultura vo krvta i kulturata na dene{nava makedonska nacija.

2. Dene{nite Makedonci izrazeno antropolo{ki se razlikuvaat od opisot na starite Sloveni.

3. Slovenite se potomci na anti~kiot narod Veneti.

Sigurno deka vrz osnova na ovie fakti, postojat i neodgovoreni pra{awa vo vrska so etnogenezata na dene{nata makedonska nacija. No, tie ne go negiraat podatokot za gramadniot etno-kulturen udel na anti~kite Makedonci vo dene{nata makedonska nacija koj delumno }e bide prezentiran vo ova istra`uvawe.

Za zasebnosta na anti~kite Makedonci dosega pove}epati sme pi{uvale i ovde nema da gi povtoruvame site tie podatoci.

(Prodol`uva)