POLITIKA

Partiite se dogovorija za paketot izborni zakoni

PROFESIONALIZACIJA NA FUNKCIJATA PRATENIK

Pi{uva: @aklina MITEVSKA

  • Vo petokot na 14 ovoj mesec Parlamentot kone~no go donese Zakonot za izbor na pratenici koj predviduva na parlamentarnite izbori da se primenuva proporcionalniot model so {est izborni edinici.
  • Nazivot na glasa~koto liv~e go sodr`i brojot na izbornata edinica i znameto na RM. Upatstvoto za glasawe ne e del od glasa~koto liv~e. Upatstvoto e pe~ateno na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo i na jazicite na pismata na drugite zaednici navedeni vo Preambulata na Ustavot na RM.

Liderite na ~etirite partii - popisni~ki na Ramkovniot dogovor, po mnogute peripetii i nesoglasuvawa, kone~no postignaa dogovor za noviot paket zakoni za izbor na pratenici. Iako tie dolgo vreme gi kr~kaa svoite predlozi, samo nepotrebno gubea vreme i digaa pra{ina, bidej}i praktikata kaj nas poka`uva deka sekoga{ koga vo podgotovkata na zakonite u~estvuva me|unarodnata zaednica tie se usvojuvaat, samo se glumi pred narodot deka navodno nekoj e zagri`en za interesite na svojot narod.

Premierot Georgievski najavuva{e deka VMRO-DPMNE nema ni{to protiv na slednite parlamentarni izbori da izleze so stariot izboren zakon. No, se poka`a deka ne e taka.

Vo javnosta strueja informacii deka liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, prv stavil potpis na dokumentot, a po nego toa go storile i Georgievski, Xaferi i noviot pretsedatel na PDP, Abdurahman Aliti.

Bez ogled koj prv go stavil svojot potpis, fakt e deka makedonskite partii, potpisni~ki na sramniot Dogovor, potkleknaa na me|unarodnite pritisoci.

So noviot Zakon za izbor na pratenici se predviduva {efot na dr`avata da go izbira pretsedatelot na Dr`avnata izborna komisija od {irok izbor kvalifikuvani kandidati. Pretsedatelite na regionalnite i op{tinskite izborni komisii i nivni zamenici }e gi imenuva DIK so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi na DIK. Dokolku pretsedatelot i negoviot zamenik ne mo`at da se imenuvaat so dvotretinsko mnozinstvo glasovi vo prviot krug na glasawe, toga{ imenuvaweto se vr{i so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi na DIK.

Za glasa~koto liv~e, za {to najmnogu se protivea albanskite partii, e postignat dogovor nazivot na glasa~koto liv~e da go sodr`i brojot na izbornata edinica i znameto na RM. Dodeka, pak, upatstvoto za glasawe, koe ne e del od glasa~koto liv~e, }e bide pe~ateno na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo i na jazicite na pismata na drugite zaednici navedeni vo Preambulata na Ustavot na RM.

PRI^INI

Dosega{noto funkcionirawe na Zakonot za izbor na pratenici donesen vo 1998 godina ("Slu`ben vesnik" na RM broj 24/98 i 50/90), a dopolnet i izmenet vo 1999 godina, po koj se sprovede i izbor na pretsedatel na dr`avata, poka`a deka ima nekoi nedostatoci. Pri primenata na Zakonot se oceni deka odredeni re{enija zaradi sproveduvawe na fer i demokratski izbori, treba da pretrpat opredeleni izmeni. Pri~inite poradi koi e potrebno donesuvawe na ovoj Zakon e sproveduvawe na izborite za pratenici vo Sobranieto na R. Makedonija, spored proporcionalniot model, pri {to Republika Makedonija e podelena na {est izborni edinici. Vo niv }e se izbiraat podednakov broj pratenici, odnosno 20 od sekoja izborna edinica. Izmenite na dosega{niot Zakon za pratenici bea neophodni i zaradi voveduvawe potpolna profesionalizacija na funkcijata pratenik, opredeluvawe na sostavot na izbornite organi, doprecizirawe na odredeni izborni rokovi i dejstvija i jasno opredeluvawe na organite koi postapuvaat po prigovori vo izbornite postapki.

Kompromis za izbornite zakoni me|u koalicionite partneri - Georgievski i Xaferi

Funkcijata pratenik, so noviot paket izborni zakoni, treba da se izvr{uva profesionalno i so primena na po{iroka inkompatibilnost na prateni~kata funkcija. So toa se ovozmo`uva pratenicite da bidat vo celost anga`irani vo vr{eweto na nivnata funkcija, {to ne be{e slu~aj dosega. Vo dosega{niot parlamentaren `ivot vo dr`avava pratenikot mo`e{e da vr{i i druga dejnost, na koja ~esto i posvetuva{e pogolemo vnimanie od samata prateni~ka funkcija. Na pratenikot mu prestanuva mandatot pred istekot na vremeto za koe e izbran, ako podnese ostavka, ako e osuden za krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe od najmalku pet godini, ako nastapi slu~aj na nespoivost so funkcijata pratenik, ako po negovo barawe mu prestane ~lenstvoto vo partijata, ako izjavi deka preminuva vo druga partija, vo slu~aj na smrt i ako so pravosilno re{enie e li{en od delovna sposobnost.

So noviot Zakon za izbor na pratenici za prv pat se predlaga vo predlo`enata lista na kandidatite najmalku po 30 otsto da bidat zastapeni dvata pola. Kako {to se naveduva vo Obrazlo`enieto za donesuvawe na Zakonot, ova re{enie e vo funkcija na implementirawe na Konvencijata za politi~kite prava na `enite.

Pravo da podnesat lista na kandidati za pratenici, so noviot paket izborni zakoni, imaat registriranite politi~ki partii samostojno, dve ili pove}e partii zaedno, kako i grupa izbira~i (~len 38). Koga podnositel na lista na kandidati e grupa izbira~i, potrebno e da se soberat najmalku 500 potpisi od zapi{anite izbira~i vo izvodot na Izbira~kiot spisok na izbornata edinica. Potpisite na izbira~ite vo postapkata na kandidirawe se sobiraat pred organot nadle`en za vodewe evidencija na izbira~koto pravo na obrazec propi{an od DIK, koj sodr`i ime i prezime, postojano `iveali{te, profesija, rabotno mesto i edinstven mati~en broj na predlo`eniot kandidat, kako i ime i prezime i edinstven mati~en broj na izbira~ot {to go potpi{uva predlogot. Sobiraweto potpisi pred organot nadle`en za vodewe evidencija na izbira~koto pravo zapo~nuva petnaesettiot den od denot na raspi{uvaweto na izborite i trae 15 dena. Sekoj izbira~ svojot potpis mo`e da go dade samo za edna lista na kandidati. Listata na kandidati se dostavuva do Regionalnata izborna komisija najdocna 40 dena pred denot na odr`uvawe na izborite. Regionalnata izborna komisija vedna{ po priemot na listite na kandidati utvrduva dali tie se podneseni vo opredeleniot rok, a dokolku ima nepravilnosti }e gi povika podnositelite na listite vo rok od 48 ~asa da gi otstranat. Protiv re{enieto na Regionalnata izborna komisija mo`e da se podnese prigovor do DIK, koja pak e dol`na vo rok od 24 ~asa da donese odluka po prigovorot. Protiv re{enieto na DIK mo`e da se podnese `alba do Vrhovniot sud na RM, koj vo rok od 48 ~asa e dol`en da donese odluka.

Regionalnata izborna komisija so `drebka }e go utvrdi redosledot na listite na kandidati vo glasa~koto liv~e, koja utvrdenite listi gi dostavuva do DIK, a pak taa utvrdinite listi }e gi objavi vo dnevniot pe~at najdocna 30 dena pred denot opredelen za odr`uvawe na izborite. DIK izborniot materijal go predava na Regionalnite izborni komisii najdocna vo rok od 72 ~asa pred denot opredelen za odr`uvawe na izborite. Regionalnite izborni komisii izborniot materijal go predavaat na Op{tinskite izborni komisii najdocna vo rok od 62 ~asa pred denot opredelen za odr`uvawe na izborite.

NOVINI

Vo paketot izborni zakoni se i Zakonot za izbira~ki spisok i za izbira~ka legitimacija. Izbira~kata legitimacija kako eden od dokumentite za ostvaruvawe na izbira~koto pravo za prvpat be{e upotrebena za glasaweto za parlamentarni izbori vo 1998 godina. Sepak, so pove}egodi{nata primena na Zakonot se konstatiraa odredeni otvoreni pra{awa koi ostavaat prostor za dilema. Za sproveduvawe na glasaweto na vnatre{no-raselenite lica, Ministerstvoto za pravda }e podgotvi posebni izvodi od Izbira~kiot spisok vrz osnova na evidencijata na nadle`nite organi. So denot na vleguvawe vo sila na noviot Zakon za izbira~ki spisok prestanuva da va`i Zakonot za izbira~ki spisok i za izbira~ka legitimacija ("Slu`ben vesnik na RM broj 49/96 i 9/98).

So posebni ~lenovi se opredeluva postapkata za utvrduvawe na rezultatite od glasaweto na glasa~koto mesto, pri {to policijata go obezbeduva objektot vo koj e smesteno glasa~koto mesto po negovoto zatvorawe za glasawe do predavaweto na izborniot materijal na Izbornata komisija.

Presmetuvaweto na rezultatite se vr{i spored Dontonovata formula pri {to prvi~nite rezultati DIK gi objavuva vo rok od 48 ~asa od dobivaweto na brojot na glasovite {to gi dobile listite na kandidatite poedine~no.

Politi~kite partii, dve ili pove}e zaedno ili grupa izbira~i, ~ii listi na kandidati za izbor na pratenici vo Sobranieto se potvrdeni od Regionalnata izborna komisija, imaat pravo da organiziraat izborna kampawa. Taa zapo~nuva 30 dena pred denot opredelen za odr`uvawe na izborite i ne smee da trae 24 ~asa pred denot na izborite i na denot na izborite. Sovetot za radiodifuzija e dol`en da gi sledi programite na elektronskite mediumi vo RM dodeka trae izborniot molk i na denot na odr`uvawe na izborite. Javnite glasila vo RM se dol`ni pod ednakvi uslovi na nivnite programi da obezbedat ramnopraven pristap vo pretstavuvaweto na izbornite programi na kandidatite za pratenici, politi~ki partii i grupa izbira~i. Organizatorot na izbornata kampawa zadol`itelno otvora `iro-smetka so naznaka "za izborna kampawa", najmalku 35 dena pred denot opredelen za izborite. 


So noviot paket izborni zakoni se predviduva {efot na dr`avata da go izbira pretsedatelot na Dr`avnata izborna komisija od {irok izbor kvalifikuvani kandidati. Pretsedatelite na regionalnite i op{tinskite izborni komisii i nivni zamenici }e gi imenuva DIK so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi na DIK. Dokolku pretsedatelot i negoviot zamenik ne mo`at da se imenuvaat so dvotretinsko mnozinstvo glasovi vo prviot krug na glasawe, toga{ imenuvaweto se vr{i so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj na ~lenovi na DIK.


Gore

Copyright © 2002 "MAKEDONSKO SONCE"