POLITIKA
Partiite se dogovorija za paketot izborni zakoni
PROFESIONALIZACIJA NA FUNKCIJATA PRATENIK
Pi{uva: @aklina MITEVSKA
- Vo petokot na 14 ovoj mesec Parlamentot kone~no go donese Zakonot za
izbor na pratenici koj predviduva na parlamentarnite izbori da se
primenuva proporcionalniot model so {est izborni edinici.
- Nazivot na glasa~koto liv~e go sodr`i brojot na izbornata edinica i
znameto na RM. Upatstvoto za glasawe ne e del od glasa~koto liv~e.
Upatstvoto e pe~ateno na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo i
na jazicite na pismata na drugite zaednici navedeni vo Preambulata na
Ustavot na RM.
L iderite na ~etirite
partii - popisni~ki na Ramkovniot dogovor, po mnogute peripetii i
nesoglasuvawa, kone~no postignaa dogovor za noviot paket zakoni za izbor
na pratenici. Iako tie dolgo vreme gi kr~kaa svoite predlozi, samo
nepotrebno gubea vreme i digaa pra{ina, bidej}i praktikata kaj nas
poka`uva deka sekoga{ koga vo podgotovkata na zakonite u~estvuva
me|unarodnata zaednica tie se usvojuvaat, samo se glumi pred narodot deka
navodno nekoj e zagri`en za interesite na svojot narod.

Premierot Georgievski najavuva{e deka VMRO-DPMNE nema ni{to protiv na
slednite parlamentarni izbori da izleze so stariot izboren zakon. No, se
poka`a deka ne e taka.
Vo javnosta strueja informacii deka liderot na SDSM, Branko
Crvenkovski, prv stavil potpis na dokumentot, a po nego toa go storile i
Georgievski, Xaferi i noviot pretsedatel na PDP, Abdurahman Aliti.
Bez ogled koj prv go stavil svojot potpis, fakt e deka makedonskite
partii, potpisni~ki na sramniot Dogovor, potkleknaa na me|unarodnite
pritisoci.
So noviot Zakon za izbor na pratenici se predviduva {efot na dr`avata
da go izbira pretsedatelot na Dr`avnata izborna komisija od {irok izbor
kvalifikuvani kandidati. Pretsedatelite na regionalnite i op{tinskite
izborni komisii i nivni zamenici }e gi imenuva DIK so dvotretinsko
mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi na DIK. Dokolku pretsedatelot
i negoviot zamenik ne mo`at da se imenuvaat so dvotretinsko mnozinstvo
glasovi vo prviot krug na glasawe, toga{ imenuvaweto se vr{i so mnozinstvo
glasovi od vkupniot broj ~lenovi na DIK.
Za glasa~koto liv~e, za {to najmnogu se protivea albanskite partii, e
postignat dogovor nazivot na glasa~koto liv~e da go sodr`i brojot na
izbornata edinica i znameto na RM. Dodeka, pak, upatstvoto za glasawe, koe
ne e del od glasa~koto liv~e, }e bide pe~ateno na makedonski jazik i
negovoto kirilsko pismo i na jazicite na pismata na drugite zaednici
navedeni vo Preambulata na Ustavot na RM.
PRI^INI
Dosega{noto funkcionirawe na Zakonot za izbor na pratenici donesen vo
1998 godina ("Slu`ben vesnik" na RM broj 24/98 i 50/90), a
dopolnet i izmenet vo 1999 godina, po koj se sprovede i izbor na
pretsedatel na dr`avata, poka`a deka ima nekoi nedostatoci. Pri primenata
na Zakonot se oceni deka odredeni re{enija zaradi sproveduvawe na fer i
demokratski izbori, treba da pretrpat opredeleni izmeni. Pri~inite poradi
koi e potrebno donesuvawe na ovoj Zakon e sproveduvawe na izborite za
pratenici vo Sobranieto na R. Makedonija, spored proporcionalniot model,
pri {to Republika Makedonija e podelena na {est izborni edinici. Vo niv }e
se izbiraat podednakov broj pratenici, odnosno 20 od sekoja izborna
edinica. Izmenite na dosega{niot Zakon za pratenici bea neophodni i zaradi
voveduvawe potpolna profesionalizacija na funkcijata pratenik,
opredeluvawe na sostavot na izbornite organi, doprecizirawe na odredeni
izborni rokovi i dejstvija i jasno opredeluvawe na organite koi
postapuvaat po prigovori vo izbornite postapki.

Kompromis za
izbornite zakoni me|u koalicionite partneri - Georgievski i Xaferi
Funkcijata pratenik, so noviot paket izborni zakoni, treba da se
izvr{uva profesionalno i so primena na po{iroka inkompatibilnost na
prateni~kata funkcija. So toa se ovozmo`uva pratenicite da bidat vo celost
anga`irani vo vr{eweto na nivnata funkcija, {to ne be{e slu~aj dosega. Vo
dosega{niot parlamentaren `ivot vo dr`avava pratenikot mo`e{e da vr{i i
druga dejnost, na koja ~esto i posvetuva{e pogolemo vnimanie od samata
prateni~ka funkcija. Na pratenikot mu prestanuva mandatot pred istekot na
vremeto za koe e izbran, ako podnese ostavka, ako e osuden za krivi~no
delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe od najmalku pet godini, ako
nastapi slu~aj na nespoivost so funkcijata pratenik, ako po negovo barawe
mu prestane ~lenstvoto vo partijata, ako izjavi deka preminuva vo druga
partija, vo slu~aj na smrt i ako so pravosilno re{enie e li{en od delovna
sposobnost.
So noviot Zakon za izbor na pratenici za prv pat se predlaga vo
predlo`enata lista na kandidatite najmalku po 30 otsto da bidat zastapeni
dvata pola. Kako {to se naveduva vo Obrazlo`enieto za donesuvawe na
Zakonot, ova re{enie e vo funkcija na implementirawe na Konvencijata za
politi~kite prava na `enite.
Pravo da podnesat lista na kandidati za pratenici, so noviot paket
izborni zakoni, imaat registriranite politi~ki partii samostojno, dve ili
pove}e partii zaedno, kako i grupa izbira~i (~len 38). Koga podnositel na
lista na kandidati e grupa izbira~i, potrebno e da se soberat najmalku 500
potpisi od zapi{anite izbira~i vo izvodot na Izbira~kiot spisok na
izbornata edinica. Potpisite na izbira~ite vo postapkata na kandidirawe se
sobiraat pred organot nadle`en za vodewe evidencija na izbira~koto pravo
na obrazec propi{an od DIK, koj sodr`i ime i prezime, postojano
`iveali{te, profesija, rabotno mesto i edinstven mati~en broj na
predlo`eniot kandidat, kako i ime i prezime i edinstven mati~en broj na
izbira~ot {to go potpi{uva predlogot. Sobiraweto potpisi pred organot
nadle`en za vodewe evidencija na izbira~koto pravo zapo~nuva petnaesettiot
den od denot na raspi{uvaweto na izborite i trae 15 dena. Sekoj izbira~
svojot potpis mo`e da go dade samo za edna lista na kandidati. Listata na
kandidati se dostavuva do Regionalnata izborna komisija najdocna 40 dena
pred denot na odr`uvawe na izborite. Regionalnata izborna komisija vedna{
po priemot na listite na kandidati utvrduva dali tie se podneseni vo
opredeleniot rok, a dokolku ima nepravilnosti }e gi povika podnositelite
na listite vo rok od 48 ~asa da gi otstranat. Protiv re{enieto na
Regionalnata izborna komisija mo`e da se podnese prigovor do DIK, koja pak
e dol`na vo rok od 24 ~asa da donese odluka po prigovorot. Protiv
re{enieto na DIK mo`e da se podnese `alba do Vrhovniot sud na RM, koj vo
rok od 48 ~asa e dol`en da donese odluka.
Regionalnata izborna komisija so `drebka }e go utvrdi redosledot na
listite na kandidati vo glasa~koto liv~e, koja utvrdenite listi gi
dostavuva do DIK, a pak taa utvrdinite listi }e gi objavi vo dnevniot
pe~at najdocna 30 dena pred denot opredelen za odr`uvawe na izborite. DIK
izborniot materijal go predava na Regionalnite izborni komisii najdocna vo
rok od 72 ~asa pred denot opredelen za odr`uvawe na izborite. Regionalnite
izborni komisii izborniot materijal go predavaat na Op{tinskite izborni
komisii najdocna vo rok od 62 ~asa pred denot opredelen za odr`uvawe na
izborite.
NOVINI
Vo paketot izborni zakoni se i Zakonot za izbira~ki spisok i za
izbira~ka legitimacija. Izbira~kata legitimacija kako eden od dokumentite
za ostvaruvawe na izbira~koto pravo za prvpat be{e upotrebena za glasaweto
za parlamentarni izbori vo 1998 godina. Sepak, so pove}egodi{nata primena
na Zakonot se konstatiraa odredeni otvoreni pra{awa koi ostavaat prostor
za dilema. Za sproveduvawe na glasaweto na vnatre{no-raselenite lica,
Ministerstvoto za pravda }e podgotvi posebni izvodi od Izbira~kiot spisok
vrz osnova na evidencijata na nadle`nite organi. So denot na vleguvawe vo
sila na noviot Zakon za izbira~ki spisok prestanuva da va`i Zakonot za
izbira~ki spisok i za izbira~ka legitimacija ("Slu`ben vesnik na RM
broj 49/96 i 9/98).
So posebni ~lenovi se opredeluva postapkata za utvrduvawe na
rezultatite od glasaweto na glasa~koto mesto, pri {to policijata go
obezbeduva objektot vo koj e smesteno glasa~koto mesto po negovoto
zatvorawe za glasawe do predavaweto na izborniot materijal na Izbornata
komisija.
Presmetuvaweto na rezultatite se vr{i spored Dontonovata formula pri
{to prvi~nite rezultati DIK gi objavuva vo rok od 48 ~asa od dobivaweto na
brojot na glasovite {to gi dobile listite na kandidatite poedine~no.
Politi~kite partii, dve ili pove}e zaedno ili grupa izbira~i, ~ii listi
na kandidati za izbor na pratenici vo Sobranieto se potvrdeni od
Regionalnata izborna komisija, imaat pravo da organiziraat izborna
kampawa. Taa zapo~nuva 30 dena pred denot opredelen za odr`uvawe na
izborite i ne smee da trae 24 ~asa pred denot na izborite i na denot na
izborite. Sovetot za radiodifuzija e dol`en da gi sledi programite na
elektronskite mediumi vo RM dodeka trae izborniot molk i na denot na
odr`uvawe na izborite. Javnite glasila vo RM se dol`ni pod ednakvi uslovi
na nivnite programi da obezbedat ramnopraven pristap vo pretstavuvaweto na
izbornite programi na kandidatite za pratenici, politi~ki partii i grupa
izbira~i. Organizatorot na izbornata kampawa zadol`itelno otvora
`iro-smetka so naznaka "za izborna kampawa", najmalku 35 dena
pred denot opredelen za izborite.
So noviot paket izborni zakoni se predviduva {efot na dr`avata da go
izbira pretsedatelot na Dr`avnata izborna komisija od {irok izbor
kvalifikuvani kandidati. Pretsedatelite na regionalnite i op{tinskite
izborni komisii i nivni zamenici }e gi imenuva DIK so dvotretinsko
mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi na DIK. Dokolku pretsedatelot
i negoviot zamenik ne mo`at da se imenuvaat so dvotretinsko mnozinstvo
glasovi vo prviot krug na glasawe, toga{ imenuvaweto se vr{i so mnozinstvo
glasovi od vkupniot broj na ~lenovi na DIK.
|