POLUMATURANTITE VO NEIZVESNOST

Idnite sredno{kolci }e se zapi{uvaat vo dva upisni roka i toa vo juni i vo avgust. Vo junskiot upisen rok }e ima dve prijavuvawa i dve zapi{uvawa. Prvoto se organizira na 20 i 21 juni, a rezultatite }e se objavat na 24 juni. Vtoroto prijavuvawe i zapi{uvawe vo junskiot rok }e se izvr{i na prvi i vtori juli, a rezultatite }e se objavat na ~etvrti juli. Osnovcite koi nema da uspeat da se zapi{at vo juni, }e imaat {ansa toa da go storat vo avgust i toa na 21 i 22 avgust, a rezultatite }e bidat objaveni na 26 avgust. Onie u~enici koi ne uspeale da se zapi{at vo ovoj period, }e imaat ~etvrta {ansa, odnosno }e mo`at da go storat toa do prvi septemvri, no samo vo onie u~ili{ta kade }e ima slobodni mesta, objaveni na oglasni tabli vo u~ili{tata. Onamu kade {to }e ima u~enici so ist broj poeni na rang-listata, a nema drug na~in na selekcija na u~enicite, }e bide organizirano kvalifikaciono ocenuvawe na 28 juni, a testiranite kandidati, svoite imiwa }e gi pro~istat na oglasnite tabli vo u~ili{tata na prvi juli.

Iako, verojatno, pogolemiot del od osnovcite orientaciono znaat koi se uslovite za zapi{uvawe vo u~ili{tata i koi dokumenti im se potrebni, }e potsetime deka zadol`itelno treba da se ponesat svidetelstvata od petto do osmo odddelenie, izvod od mati~na kniga na rodenite, molba so taksena marka od 50 denari i site diplomi od me|unarodni i republi~ki natprevari. Presudna uloga vo bodiraweto ima uspehot od koj u~enicite mo`at da dobijat 50 poeni, a so bodiraweto na prioritetnite predmeti i bodiraweto na uspesite od natprevarite u~enicite mo`at da dobijat maksimalno 80 poeni.

Kako i da e, site podatoci od konkursot {to e ve}e objaven se istaknati na interen oglas vo sekoe u~ili{te koj gi sodr`i uslovite, slobodnite mesta i potrebnite dokumenti.

U~enicite i nivnite roditeli godinava }e mo`at da izbiraat od 90 sredni u~ili{ta {to im se na raspolagawe. Od niv ~etiri se za u~enici so posebni potrebi. Prvi~nite sondirawa i predviduvawa vodat kon brojkata 28.084 u~enici, a so ovaa brojka se opfateni nad 90 otsto od osmooddelencite. Okolu 9.928 u~enici ili 35 otsto treba da se zapi{at vo gimnazisko obrazovanie, a vo stru~noto 18.156 u~enici ili okolu 65 otsto. Od ova brojka za ~etirigodi{no stru~no obrazovanie se planirani 48 otsto ili 13.600 u~enici, a vo trigodi{noto 4.556 u~enici ili 16,22 otsto. Vkupniot broj na paralelkite e 826, od koi 148 se na albanski i 10 na turski jazik.

Godinava za pretstojnite upisi vo srednite u~ili{ta se vovedeni pove}e novini. Taka, poradi golemiot interes za gimnaziskoto obrazovanie, vo Grade`noto sredno u~ili{te "Zdravko Cvetkovski" vo Skopje, }e se otvorat gimnaziski paralelki. Vo zemjodelskata struka se voveduva nov obrazovan profil i toa tehni~ar za hortikultura vo Srednoto u~ili{te "Bra}a Miladinovci" vo Dra~evo, Skopje, vo Zemjodelskoto u~ili{te "Kuzman [apkarev", Bitola, i vo u~ili{teto "Mo{a Pijade" vo Tetovo. Gimnaziska paralelka na turski jazik }e bide otvorena i vo srednoto u~ili{te "Niko Nestor" vo Struga.

Vo skopskata gimnazijata "Josip Broz-Tito" godinava site u~enici startuvaat podednakvo, a podelbata po nasoki }e se vr{i po zavr{uvawe na vtorata godina. Interesno za ovaa gimnazija e toa {to vo nea kandidatite mo`at da konkuriraat za paralelka so me|unarodna matura, kade {to obrazovanieto }e se izveduva isklu~ivo na angliski jazik, a proverkata na znaewata i konkurencijata e mnogu silna. Toa se novinite {to od godinava se voveduvaat vo srednoto obrazovanie, a }e se primenuvaat vo idnina.

A upisite i upisnata politika ne mo`at da gi sokrijat mnogubrojnite slabosti so koi se soo~uva celokupniot na{ obrazovan sistem.

"U~ili{nite programi vo Makedonija se preoptovarani, a nivnata sodr`ina s# u{te e bazirana na fakti i poznavawa, {to ne dozvoluva da se razvijat kriti~ka misla i re{avawe problemi", velat evropskite obrazovni eksperti vo izve{tajot na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj vo Evropa (OECD), koja neodamna, vo sorabotka so paktot za stabilnost napravi tematska analiza na obrazovnata politika vo na{ata zemja. "Faktite i poznavawata i ponatamu se predmet na testovite i pismenite i s# dodeka e toa taka, nastavnicite }e go predavaat istoto bez ogled kolkavi se naporite za obnova na programite. Na pedagozite od site nivoa im e potrebna obuka za ocenuvawe na kompetencii, a ne na poznavawa, za da znaat da postavuvaat pra{awa od tip. Neophodna e pogolema fleksibilnost za da se ovozmo`i priem na deca od razli~ni potekla", zabele`uvaat ekspertite, a ova e ocenka ne samo za srednite u~ili{ta, tuku i vo prvite godini na osnovnoto obrazovanie.

Spored izve{tajot, profesionalnoto sredno obrazovanie kaj nas ne e prilagodeno na ekonomskite potrebi na zemjata. U~enicite dobivaat prespecijalizirano obrazovanie za rabotni mesta {to naj~esto ne postojat pove}e, fakt {to mo`e da ima katastrofalni posledici vrz mo`nostite za vrabotuvawe i {ansite za uspeh vo `ivotot na mladite lu|e. Za re{avawe na ovoj problem na{ata dr`ava ve}e dobiva pomo{ od Evropskata komisija, no izve{tajot im prepora~uva i na rabotodavcite da prifatat deka i tie treba da se pogri`at za obuka na svoite idni rabotnici, bidej}i u~ili{tata ne mo`at da bidat "fabriki za obuka" za sekoj ekonomski sektor.

Evropskata komisija konstatira stari i neadaptirani, centralizirani obrazovni strukturi, no i seriozen nedostig vo komunikacijata me|u Ministerstvoto za obrazovanie, Biroto za razvoj na obrazovanieto, inspekciite i ustanovite vo koi se obrazuva nastavniot kadar. U~ebnicite se stari, neprilagodeni na promenite vo op{testvoto i razvojot na obrazovnite programi. Hroni~noto neinvestirawe ja osiroma{uva u~ili{nata infrastruktura koja e vo mnogu lo{a sostojba i vlijae na kvalitetot na obrazovanieto. Bibliotekite vo u~ili{tata se neopremeni i ne se snabduvaat so neophodnite knigi, a kompjuterite vo u~ili{tata se retkost.

Izve{tajot na OECD zabele`uva seriozni problemi i vo izdavaweto na u~ebnicite pri {to se prepora~uva liberalizacija na pazarot za da mo`e da se zabrza obnovata na programite.