Vo Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija se odr`a sredba me|u ministerot za finansii, Nikola Gruevski i direktorot na Svetskata banka za na{ava zemja, Kristijan Portman. Kako {to izjavi Portman po sredbata, celta na negovata ednodnevna poseta na zemjava e da razgovara so ministerot Gruevski za novata programa na Svetskata banka za na{ava zemja, za koja e zadol`en. Pritoa, bilo razgovarano i za dostavuvaweto na sredstvata od vtorata tran{a od FESAL-aran`manot.

S# u{te ne mo`am da vi dadam to~en datum, no sepak smetam deka so transformacijata na pretprijatijata se slu~uvaat mnogu dobri raboti i generalno programata postignuva napredok, oceni direktorot na Svetska banka za Republika Makedonija.

Proda`bata na upravuva~kiot paket-akcii na bitolski "Lozar" na "CIP-Produkt" e neva`e~ka, kategori~no tvrdat konsultantite na germanskata firma "Messer", a toa nedvosmisleno se konstatira od faktite sodr`ani vo najnovata informacija na stru~niot tim na Agencijata za privatizacija. Spored nea, a po izvr{enata revizija na privatizacijata na "Lozar" i po sprovedenata kontrola na bodiraweto i rangiraweto na ponudite za kupuvawe na Pretprijatieto, soglasno so kriteriumite na Agencijata, se konstatira deka ponudata na "Messer" i na akcionerite za kupuvawe na "Lozar" e daleku podobra vo odnos na onaa na "CIP-Produkt". Kako {to pojasni na pres-konferencija konsultantskiot tim na "Kim konsalting", pravniot zastapnik na "Messer", ovaa informacija na Agencijata, koja e dostavena do Vladata i do Parlamentot, gi konstatira istite onie raboti na koi uka`uvaa ovie konsultanti vo vrska so proda`bata na "Lozar" i tokmu zatoa }e se bara sudot vo regularna postapka da ja preispita privatizacijata na firmata vo soglasnost so zakonot.

Javnoto pretprijatie "Gama" za {est godini ostvarilo zaguba od 73 milioni denari. Vrabotenite ve}e 10 meseci ne zele plati, nitu pak se pla}ale pridonesi za penzisko i zdravstveno osiguruvawe.

Spored Todor Trajkovski, pretsedatel na Sovetot na vrabotenite vo "Gama", za taa situacija e vinoven sega{niot direktor koj ne se potrudil nitu denar da donese vo firmata. Vrabotenite smetaat deka nivnoto pretprijatie e `rtva na politi~ki igri, bidej}i ne e logi~no dr`avata da ne bide zainteresirana za firma kade {to vlo`ila okolu 24 milioni dolari.

"Od doa|aweto na sega{niot direktor vo 1998 godina, Javnoto pretprijatie po~na da tone. Od vkupno 32 vraboteni, sega sme ostanati samo 17. Ve}e dve godini imame postojani problemi so platite" - veli Trajkovski.

Proda`bata na Svetskiot trgovski centar vo Skopje i ponatamu }e prodol`i, otkako propadna preddogovorot {to be{e potpi{an so {vajcarskata korporacija "Nigl grup". Ovaa Korporacija be{e edinstvenata {to se javi kako potencijalen kupuva~ i isprati svoja delegacija da izvr{i uvid vo ona {to e dosega izgradeno kako i na ona {to doprva treba da se dogradi. Do potpi{uvawe na preddogovorot dojde otkako "Nigl grup" ponudi 10,8 milioni evra, no koga treba{e da se plati garancijata, [vajcarcite sakaa da isplatat samo eden del od parite, a ostatokot podocna. Bidej}i garancija za sigurna isplata ne postoi, ova ne be{e prifatlivo za na{eto Ministerstvo. Taka, ovoj tender se poni{tuva i }e bide raspi{an drug.

Sobraniskata komisija za ekonomska politika ne go prifati Predlog- zakonot za stopanski komori koj predviduva ukinuvawe na aktuelnata komora i ostava prostor za sozdavawe na stotici mali komori vo Makedonija. Pratenicite, ~lenovi na Komisijata, ednoglasno konstatiraa deka zakonot ima mnogu propusti i deka za vaka predlo`eniot tekst Sobranieto ne bi trebalo da rasprava. Ekspertite tvrdat deka so vakov zakon }e se sozdade haos vo komorskata sfera.

Liderite na Stopanskata komora, pak, ja obvinija Vladata deka saka da go raskr~mi nivniot imot i pobaraa od Premierot i pretsedatelot na Sobranieto Predlog-zakonot da se povle~e

Specijalen tim od Ministerstvoto za transport, Upravata za civilna vozdu{na plovidba i MAT }e utvrduva kolkav e dolgot na redovniot avioprevoznik kon Upravata {to sega treba da bide kompenziran so parite {to sportskite reprezentacii i klubovi mu gi dol`at na MAT.

Upravata i MAT operiraat so razli~ni brojki za dolgot na MAT kon Upravata, {to }e bide otpi{an, bidej}i taka re{i Vladata.

Vozduhoplovnite vlasti tvrdat deka nemale pregled kolku MAT im fakturira za aviobiletite na sportskite reprezentacii i timovi.

Vo MAT, pak, tvrdat deka odlukata za kompenzacija ne e u{te edna vladina privilegija za niv, tuku dopolnitelno finansisko optovaruvawe.

I MAT i Upravata sporat za me|usebnite finansiski relacii, odbivaj}i da go komentiraat faktot deka odlukata za kompenzacija e {tetna pred s# za dr`avata, bidej}i bez 750 iljadi evra }e ostane Upravata za civilna vozdu{na plovidba. Direktorot na ovaa dr`avna institucija, Mile Manolev, odbiva da ka`e zo{to ne se sprotivstavil na vladinata odluka za otpis na pobaruvawata od MAT.

Pretstavnici na okolu 250 trgovski, {pediterski i transportni firmi od Makedonija }e u~estvuvaat na seminarite {to vo ramkite na Proektot "Olesnuvawe na trgovijata i transportot vo Jugoisto~na Evropa", finansiran od amerikanskata Vlada i Svetskata banka, }e gi organizira Stopanskata komora na Makedonija.

Serijata dvodnevni seminari ve}e zapo~na vo Skopje, a do vtorata polovina na juli }e se odr`at i vo Gevgelija, [tip, Tetovo, Bitola i Ohrid. Preostanatite od vkupno 12 seminari }e se odr`at po letnite odmori.

Vo ramkite na ovoj Proekt na amerikanskata Vlada i Svetskata banka, so cel da se usoglasat i unapredat informiranosta na firmite i nadvore{no-trgovskata sorabotka, identi~ni seminari se odr`uvaat i vo Romanija, Bugarija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska i SR Jugoslavija.

Stotina malostopanstvenici od Prilep, Bitola, Ohrid, Skopje i drugi gradovi na sredbata so ministerot za finansii, Nikola Gruevski, vo Prilep pobaraa od Vladata najavenoto pla}awe na fiskalnite kasi od Buxetot i vra}awe preku danokot na dobivka da se regulira so zakon, a ne so vladin stav. Trgovcite istaknaa deka ne se protivat da gi platat ma{inite odlo`eno, no od DDV, a ne od danokot na dobivka. Prviot ~ovek na prilepskite trgovci i zanaet~ii, Kire Jovanovski, pobara intervencija za regulirawe na statusot na nelegalnite du}anxii i prodava~i na tezgi.

Na Makedonija & se zakanuva mle~na kriza, koja }e bide mnogu pogolema od minatogodi{nata. Vo mlekarnicite ima ogromni rezervi, poradi {to e mo`no da zapre otkupot, {to }e predizvika propa|awe na golem broj farmi, predupreduvaat mlekoproizvoditelite. Spored niv, pri~ini za krizata se nekontroliraniot uvoz na mleko i mle~ni prerabotki {to osobeno be{e intenziviran vo prvite tri meseci od godinava i visokata cena na dobito~nata hrana, koja za istiot period, vo odnos na lani, porasna za 20,7 procenti. Mlekarite baraat Vladata da prezeme itni merki za da se nadmine problemot.

Vladinata Komisija za hartii od vrednost gi legalizira{e vau~erite za TAT i za desetina dena tie }e bidat pu{teni na proda`ba na Makedonskata berza. Vo soglasnost so specijalniot Zakon za obes{tetuvawe na {teda~ite na piramidalnite {tedilnici TAT, "Alfa - S" i "Lavci", kako i Zakonot za hartii od vrednost, minatata nedela Komisijata za hartii od vrednost donese odluka spored koja konvertibilnite sertifikati pretstavuvaat finansiski instrument koj se smeta za investicija i so nego }e mo`e da se trguva na organiziran pazar na hartii od vrednost. Istovremeno taa & odobri na berzata da trguva so sertifikatite na TAT.

Penzionerite vo dr`avava gi o~ekuva zgolemuvawe na nivnite penzii za 5-6 otsto. Zgolemuvaweto treba da zapo~ne so julskata penzija {to }e bide isplatena vo avgust. Glavniot faktor koj }e go opredeli procentot na porast na penziite e zgolemuvaweto na platite vo javnata administracija, {to e vo soglasnost so Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe.

Zabrzanite aktivnosti okolu presmetkite na finansiski sredstva za ovaa cel, kako {to informiraat od Fondot, }e iznesuvaat okolu 100 milioni denari mese~no zaedno so pridonesite za zdravstvo. Se o~ekuva Zavodot za statistika da ja iznese visinata na prose~nata neto-plata vo dr`avata za potoa Fondot da ja zapo~ne isplatata. Ako prosekot bide objaven vo juli, toga{ julskata penzija }e bide so korigiran iznos, a ako prosekot se objavi vo avgust, mo`ni se dve varijanti: razlikata za juli i avgust da bide isplatena vo septemvri ili da im se dade na penzionerite kako poseben iznos.

Zdru`enieto na bankarstvoto i osiguruvaweto donese odluka krajniot rok za priem na starite gra|anski ~ekovi da bide 30 juni. Zdru`enieto ja donelo vakvata odluka vrz osnova na Dogovorot za regulirawe na raboteweto so ~ekovi po tekovni smetki na gra|anite. Rokot se odnesuva na site banki koi rabotat so ~ekovi po tekovni smetki.

Spored nego, maliot prinos vo regionite zafateni so su{eweto na p~enicata vo Svetinikolsko, Vele{ko, Probi{tipsko i vo [tipsko, dr`avava }e go nadomesti so uvozna p~enica, koja najverojatno }e bide oslobodena od dano~ni i od carinski dava~ki.