[efovite na diplomatiite na zemjite-~lenki na EU na 17 juni ja istaknaa poddr{kata na Dogovorot za granicata me|u Republika Makedonija i SR Jugoslavija, potpi{an na 23 fevruari minatata godina. Dvodnevniot sostanok na ministrite za nadvore{ni raboti na Evropskata unija {to zapo~na vo Luksemburg e posveten na situacijata vo "Zapaden Balkan" i na tekot na procesot za stabilizacija i asocijacija. Vo zaklu~ocite koi se odnesuvaat na Kosovo, ministrite na EU mu dadoa celosna poddr{ka na odlukata na {efot na UNMIK, Mihael [tajner za poni{tuvawe na rezolucijata na kosovskiot parlament so koja se osporuva Dogovorot za grincata me|u Republika Makedonija i SR Jugoslavija.

Ambasadata na SFRJ vo Kanbera, Avstralija, so golema sigurnost ja dobiva Makedonija vo podelbata na imotot na porane{nata federacija, a Skopje pretendira i na ambasadite vo Atina, Brisel i vo Kopenhagen, no i na ambasadite i konzulatite vo u{te nekolku evropski metropoli. Ova za "Utrinski vesnik" go izjavile dobroupateni izvori od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, neposredno po sostanokot na Komitetot za podelba na diplomatsko-konzularniot imot na SFRJ, koj e sostaven od pretstavnici na site pet zemji-sukcesori.

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, na 17 juni ovaa godina dobi izvestuvawe od Armijata na Republika Makedonija deka toj den vooru`ena grupa od Kosovo SR Jugoslavija vlegla na teritorijata na Republika Makedonija, kaj [ara vo tetovskiot region. Grupata e ulogorena na potegot me|u Vejce i Ve{ala i izveduva obuka. MVR ja proveruva informacijata i po konsultacija so OBSE i so NATO-misijata "Kilibarni lisici" }e prezeme soodvetni merki vo zavisnost od razvojot na situacijata.

Postojaniot zaedni~ki komitet za pra{awata na sukcesija na porane{nata SFR Jugoslavija na 17 juni vo Skopje go odr`a prviot neformalen sostanok. Spored vicepremierot Zoran Krstevski, sostanokot e neformalen, bidej}i dogovorenata Spogodba za pra{awata za sukcesija na porane{nata SFRJ s# u{te ne stapila vo sila, odnosno od pette dr`avi - sukcesori samo nacionalnite parlamenti na dve dr`avi, Makedonija i BiH, dosega ja imaat ratifikuvano Spogodbata.

U~esnicite se soglasija vo ramkite na Komitetot za finansii da se formira pravno-finansiska ekspertska grupa za utvrduvawe na sostojbite kaj me{ovitite banki.

Minatiot vikend Ohrid be{e edinstvenoto mesto so tolku mnogu politi~ari i silno policisko obezbeduvawe. Prisuten be{e makedonskiot politi~ki vrv na ~elo so pretsedatelot Trajkovski i premierot Georgievski, no i premierite na Norve{ka, na Albanija i na Republika Srpska.

Na ovie neformalni sredbi se razgovaralo strogo zad zatvoreni vrati i sogovornicite ne bile raspolo`eni za davawe izjavi. Od neoficijalni izvori se doznava deka pokraj voobi~anite me|usebni odnosi, vo meka i neformalna varijanta sogovornicite pokrenale i `e{ki pra{awa povrzani so stabilizacijata na Balkanot.

Spored razuznuva~ki i izvori vo partiite na Albancite vo zemjava, zad izjavata na Arben Xaferi "za dlabinska promena na Makedonija i radikalizacija na DPA" vo odnos na rabotata na partijata na Ali Ahmeti, se prepoznava proektot za federalizacija na Makedonija. Glaven sorabotnik vo sproveduvaweto na toj proekt na Xaferi }e mu bide Daut Rexepi alijas "komandant Leka", dodavaat istite izvori.

Otkako Rexepi ja prekina sorabotkata so negoviot porane{en soborec Ali Ahmeti, partijata na Xaferi {iroko gi otvori vratite za porane{nite komandanti na ONA za da fati ~ekor so novite dvi`ewa.

Razuznuva~ki izvori potvrduvaat deka Ahmeti mu go svrtel grbot na komandant Leka koj baral da se raspi{e referendum vo "oslobodenite teritorii" za prisoedinuvawe so Kosovo.

Pretstavnicite na nacionalnite malcinstva vo Albanija - Grcite, Makedoncite, Vlasite, Srbo-Crnogorcite, Egip}anite i Romite baraat nivnata dr`ava da gi po~ituva osnovnite dokumenti na me|unarodnata zaednica koi se odnesuvaat na pravata na malcinstvata. Vakviot stav go sodr`i Rezolucijata donesena na konferencijata na nacionalnite malcinstva od Albanija {to se odr`a vo Ohrid. Tie smetaat deka Republika Albanija treba da se gradi kako multietni~ko, multikulturno i multikonfesionalno op{testvo i baraat vo Ustavot da se izvr{at izmeni i dopolnuvawa koi na malcinstvata }e im garantiraat soodvetni prava kako i na albanskiot narod, da go izrazuvaat svojot etni~ki identitet, da osnovaat kulturni, umetni~ki i obrazovni institucii.

Ministrite na Evropskata unija se soglasija da po~nat ekonomski i politi~ki pregovori so Albanija, no insistiraa pred toa Tirana da ja podobori svojata vnatre{na stabilnost.

Evropskiot komesar za nadvore{ni raboti, Kris Paten, izjavi deka pregovorite }e po~nat na esen, no s# zavisi od politi~kata stabilnost vo zemjata. Pokraj ova, EU ve}e po~na pregovori za asocijacija so Hrvatska i so Makedonija, dodeka Jugoslavija s# u{te ne e na listata za pregovori.