^AMURIJA - ^AMI, [TO E TOA?

Koga se spomnuva Grcija konkretno se misli na oblasta ^amurija.

Koja e vsu{nost taa oblast, ~ie ime dolgo vreme s# po~esto se spomenuva{e? Oblasta koja za vreme na osmanliskoto vladeewe se vika{e ^amurija e primorski, glavno planinski del od Epir, sostaven od reonite Paramitija, Parga, Filjaton i Margariti. Ovie imiwa, kako i imeto na okrugot Tesprotijas se sovremeni. Na ovaa oblast, spored gr~kata statistika, vedna{ po Prvata svetska vojna `iveele nad 20.000 "albanofoni muslimani Camides", spored izvori na samite ^ami toj broj bil dva pati pogolem.

Za potekloto na ^amite postojat pove}e teorii. Preovladuvaat dve-tri. Spored edna od niv, po turskoto pro{iruvawe na ovie prostori (1449) izvesen broj Turci se naselile tuka i uspeale so sila da islamiziraat golem broj mesni gr~ki hristijani.

Spored drugata teorija vo 13 i po~etokot na 14 vek ili vo tekot na osmanskoto vladeewe, Albanci pominale niz "star Epir" i Arta i stignale na jug do Amvrakiskiot Zaliv. Ovie kako i islamiziranite Grci go zboruvale albanskiot jazik (islamizirani Grci od Turcite, a go prifatile albanskiot jazik?). Se tvrdi deka iako vo Epir ostanale dosta Albanci, sekoga{ gi imalo mnogu pomalku od mesnoto naselenie. No, ne se ka`uva koe bilo toa mesno naselenie?

Poznava~ot na istorijata na Grcite Nisholas Hammond (Epirus, Oxford, 1967), "elinofonskiot element" vo Epir go smeta za proizvod na me{avina, glavno so slovenski plemiwa. Albanofonite bile potomci na Albancite koi vo vremeto na osmanskoto vladeewe se spu{tile nadolu i se naselile glavno vo krajbre`jeto. I u{te edno mislewe vo Epir nemalo gr~ko naselenie, tuku toa bilo sozdadeno preku grcizirawe na (pravoslavno) albansko, slovensko i vla{ko naselenie.

No, da se vratime na ^amite. ^amurija pod gr~ka vlast dojde po Balkanskite vojni 1912/13 godina i deleweto na Epir so tuku{to formiranata albanska dr`ava. Kako problem ^amite se pojavuvaat brzo po Prvata svetska vojna. Oficijalnata politika na gr~kite vladi za potekloto na ^amite vo toa vreme be{e deka tie bile Grci so sila islamizirani. Prifa}aweto na albanskiot jazik go objasnuvaa so sklu~uvaweto na brakovi me|u islamiziranite, zna~i me|u ^amite i Albancite kako bi se ogradile od drugoto naselenie vo regionot (?).

[tom stanalo jasno deka ^amurija ostanuva vo granicite na Grcija, pove}eto ^ami re{ile da primat gr~ko dr`avjanstvo, a pomal broj primile tursko i zaminale za Turcija. Tie {to ostanuvale izjavuvale deka osven religijata ni{to drugo ne gi povrzuvalo so Turcite. Tuka bil materijalniot interes: ostanuvaj}i vo Grcija tie mo`ele da gi zadr`at golemite ~iflizi koi, kako muslimani gi steknale vo Epir.

Odnosite gr~ka Vlada -^ami zapo~nale da se zaostruvaat vo vremeto i po odr`uvaweto na Mirovnata konferencija, po krajot na Prvata svetska vojna. Albanskite nacionalisti, so cel da obezbedat {to pogolemi pridobivki za novoformiranata albanska dr`ava, pokraj drugoto go problematiziraa i etni~kiot karakter na t.n. severen Epir. Imeno, Grcite sekoga{ tvrdele deka naselenieto vo ovaa provincija bilo gr~ko, a Albancite sega i oficijalno kako dr`ava, zapo~nale toa da go osporuvaat. Vo raspravite {to nastanale ^amurija be{e upotrebena kako osnovno sredstvo za pritisok vrz Grcite. Vo dekemvri 1922 godina vo albanskiot pe~at e napadnata Grcija deka gi prinuduva ^amite da gi napu{tat svoite domovi za da na nivno mesto se naselat preselenici od Mala Azija. Toa e vreme na golemata razmena na naselenieto me|u Turcija i Grcija (pravoslavni za muslimani).

Albancite protiv Grcija stanuvale s# poagresivni. Na edna sednica na Ligata na narodite albanskiot pretstavnik izjavil; "Grcite go baraat delot na Ju`na Albanija koj go narekuvaat severen Epir, tvrdej}i deka tamu ima 120.000 Grci i 80.000 Albanci. Nie gi osporuvame tie brojki i tvrdime deka Grcite vo ovoj region ne se pove}e od 20.000 .... Grcite verojatno go baraat severen Epir za da gi poni`at (uslovat) Albancite i da gi prinudat da gi povle~at svoite pravedni pretenzii kon ju`en Epir i osobeno kon ^amurija koja e, vo osnova, albanska".

Okolu ^amurija zapo~nalo da se igra golema igra. Albancite projavile pretenzii kon Ju`en Epir mislej}i glavno na ^amurija, a Grcite "gledale" (tie vpro~em sekoga{ gledale na cel Epir) na severen Epir (albanskiot del) sega glavno za da ja zadr`at ^amurija. Se poka`alo deka celta na Albancite bila da se spre~i dobrovolnoto ili nasilnoto proteruvawe na ^amite vo Turcija. Toa da ostane vo ^amurija kako albansko malcinstvo {to bi i dalo pravo na Albanija sekoga{ da projavuva interes za nego i za teritorijata {to ja naseluvalo koga se znaelo deka i Grcija isto taka se interesira za albanskiot del od Epir. Albanija, so silna poddr{ka na Italija, uspeala da izdejstvuva ostanuvawe na ^amite vo ^amurija. Inaku, Grcija soglasno dogovorot za razmena imala polno pravo, kako muslimani da gi isprati vo Turcija. A i ^amite, kako kompaktna grupacija, iako malubrojna, so pomo{ na Albanija, dadoa silen otpor na gr~kite obidi da gi iseli. I uspeale. No vo celoto vreme me|u dvete vojni tie bea upotrebeni i zloupotrebeni od Albanija vo odnosite so Grcija. Odnosite me|u dvete zemji re~isi permanentno bea zategnati. A ^amite, glavno pod vlijanie na Albanija, ne prijavuvale dobra volja da se integriraat vo gr~koto op{testvo. Naprotiv! Samo {to se pojavile Italijancite vo vreme na Vtorata svetska vojna od ^amite bea pre~ekani kako osloboditeli. Sozdadoa svoja "Nezavisna ^amurija", svoja dr`avna vlast, policija i vojska. Potpreni vrz italijanskata i potoa vrz germanskata voena sila ^amite izvr{ija nevideni yverstva vrz hristijanskoto naselenie. Desetici sela opo`arija, iljadnici dobitok ograbija...

So`ivotot so Grcite po vojnata "izgleda{e nemo`en po tolku proleana krv {to gi dvoe{e dvete zaednici. Ovaa realnost, zaedno so stravot od pla}aweto za voenite zlostorstva {to gi napravija, gi upatija masovno ^amite po patot na samoprogonstvoto". Kade? Od gr~kata literatura so koja se slu`evme, ne mo`evme da doznaeme kade, i dali izbegale site ili del od niv ostanale. Treba da zabele`ime deka po "otvoraweto" na nacionalnoto pra{awe na Balkanot vo poslednata decenija, Grcite ve}e izdale pove}e istoriski trudovi za ^amurija, zna~i navreme se podgotvija da gi presretnat problemite koi se nasetuvaa.