Nie ~lenovite na TMRO na sostanokot odr`an na 20.5. 2002 godina na koj prisustvuvaa 11 op{tinski }elii, donesovme odluka za prv pat po tri godini postoewe da izrazime javno opomenuvawe.

Porakata se odnesuva do Vladata na predavnikot na makedonskite nacionalni interesi i do liderot na najkombinatorskata opozicija.

Predavnici, uni{tuva~i na Makedonija, nie ~lenovite na TMRO, edinstveno {to mo`eme da vi vetime e deka nema nikoga{ pove}e da ve ostavime spokojno da `iveete. Vo va{ite misli ve~no }e bideme, a ako e potrebno i za vas li~no }e se pogri`ime. Makedonija ~eka{e 23 veka da se vozobnovi, nema da dozvolime vie da ja uni{tite! Ova najseriozno vi go vetuvame, svetot }e vi bide mal za da se sokriete. Dokolku ne zastanete na patot na zloto, nie }e zastaneme kako senki pozadi vas. Morate so site sili da se borite da ja za~uvate Makedonija od "[iptarskata naezda" zatoa {to ja imate mo`nosta da odlu~uvate za nejzinata sudbina.

Do site {iptarski zbir{tini, upatuvame poraka da prestanat so nivnite barawa i zulumi. Na~ekavte Vlada i opozicija predavni~ki oreintirani i postojano gi zgolemuvate va{ite apetiti. Na~ekavte zavisnici od ap~iwa, droga, alkohol, nemoral i pari i smrtno mu se zakanuvate na obi~noto mirno makedonsko naselenie. Ja preleavte ~a{ata, go maltretirate Makedonecot kade }e stignete, zatoa {to nikoj ne zastanal cvrsto pozadi nego.

Najiskreno se nadevame deka ovaa sostojba naskoro }e se promeni. Makedonecot pak }e ima dostoinstvo, sre}a i mir.

Vo vrska so odr`anata promocija na Almanahot "Makedonski heroi" na 19 april vo Skopje i na 20 april vo Ki~evo, kade zabele`itelno be{e neprisustvuvaweto na ~lenovite na semejstvata na zaginatite pripadnici na bezbednosnite sili na Republika Makedonija, vo interes na vistinata gi davame slednite pojasnuvawa:

Desetina primeroci od Almanahot, avtorot Stojan Tren~evski vo prostoriite na Zdru`enieto "Heroi na Makedonija" donese edna nedela pred zaka`aniot den za Promocija. Prvite reakcii na ~lenovite na Pretsedatelstvoto, kako i na roditeli, soprugi i drugi ~lenovi na semejstvata na zaginatite braniteli koi go razgledaa Almanahot bea mo{ne negativni so primesi na revolt i nezadovolstvo, kako od sodr`inata, taka i od bezbrojnite propusti vo izdanieto.

Kako rezultat na toa delegacija od tri ~lena so pismo od Zdru`enieto "Heroi na Makedonija" bara{e od avtorot da ja odlo`i Promocijata i da go povle~e izdanieto. So ogled na toa {to ve}e bea prezemeni pove}e organizacioni aktivnosti okolu odr`uvaweto na Promocijata, avtorot Tren~evski veti deka na 120 primeroci }e bide na krajot zalepeno izvinuvawe za napravenite propusti, a vo ostanatiot tira` }e bidat vneseni voo~enite propusti i gre{ki. Na zaka`anata Promocija }e se promovira zbirkata "Mirizbata na ki~evskite lipi" od Borka Bla`eska, a Almanahot samo }e se spomne. No, taka ne be{e.

Od {to se revoltirani semejstvata na zaginatite braniteli i koi se nivnite zabele{ki na "Almanahot"?

Vo Programata za rabota na Zdru`enieto "Heroi na Makedonija" kako programska zada~a e zacrtano izdavawe na "Almanah" so zadol`en nositel za site aktivnosti okolu negovoto podgotvuvawe i izdavawe i obezbeduvawe na finansiski sredstva. Na~elno, pretsedatelstvoto ja prifati idejata kako avtor da se pojavi Stojan Tren~evski pri {to od negova strana be{e veteno deka }e go poseti li~no sekoe semejstvo za da gi kompletira potrebnite podatoci i da obezbedi fotografii i donator. Pri negovite po~esti navra}awa vo prostoriite na Zdru`enieto ne be{e do kraj iskren i zatoa gi napravi slednite neprostlivi propusti:

- Ne se opfateni site zaginati braniteli;

- Od zastapenite, dvajca se bez fotografii iako od roditelite zemal avtorot fotografii;

- Ne e celosno po~ituvan principot na zastapenost spored datata na zaginuvawe;

- Pogre{no prika`ani ili ne se prika`ani datumite na zaginuvawe, mestata na zaginuvawe, pa duri e gre{eno i imeto na eden zaginat;

- Ne se prika`ani vojni~kite i policiskite ~inovi na pooddelni zaginati braniteli i vo koi edinici pripa|ale;

- Navredlivo prika`an e motivot za oblekuvawe na uniformite i zastanuvaweto na branikot vo odbrana na tatkovinata, so {to se devalvira nivnata `rtva;

- Nema ednakov priod vo celosno pretstavuvawe na semejstvata na zaginatite, nekade se ispu{teni roditelite, nekade soprugite, a nekade i decata na zaginatite;

- Neprifa}awe skoro od site na avtorskiot priod vo razrabotkata na materijalite i li~nite impresii koi se povtoruvaat i ne davaat adekvatna slika na likot i deloto na zaginatite braniteli;

- Do kraj prikrivawe od nas deka so pogovori }e bidat zastapeni Todor Petrov, pretsedatel na Svetskiot makedonski kongres i Goce Trpevski, pretsedatel na Zdru`enieto na nasilno proteranoto naselenie od kriznite regioni i pritoa ne dobivme odgovor vo koe svojstvo i so koja cel istite se pojavija vo "Almanahot";

- Ne ni e jasno po koj kriterium so pesni posveteni na branitelite se zastapeni samo dvajca avtori.

Grafi~ko-tehni~ki i sodr`inski, zaginatite braniteli zaslu`uvaat podobro i pokvalitetno izdanie na "Almanah" i bez gore navedenite propusti. Za toa da go napravime nie sami, vo na{ite semejstva imame kadri i mo`nosti, a }e obezbedevme i sredstva za pe~atewe.

Bidej}i vo Almanahot ne se navedeni recenzentite i koj go zastapuva izdava~ot od [vajcarija, mu pora~uvame na avtorot Stojan Tren~evski, da go povle~e izdanieto od bibliotekite i instituciite kade {to go podelil, a ostanatiot tira` da go uni{ti.

PS: Vo na{eto Zdru`enie pristignaa informacii deka "Almanahot" avtorot Tren~evski go nudi na proda`ba i bara donacii od pove}e sobranija, organizaciii, institucii i poedinci. U{te eden lo{ gest od negova strana i poka`ano golemo nepo~ituvawe na na{ite semejstva, a so toa i na `rtvite na na{ite najmili. Zo{to?

Dosega ne sum se obidel svoite razmisluvawa da gi stavam na hartija, me|utoa iritiran od dosega{nite slu~uvawa {to ja tresat mojata zemja ne mo`am, a da ne gi prokomentiram sostojbite koi se pove}e od alarmantni. Gledav, ~itav i slu{av i vinata ~as ja prefrluvav na vlasta, ~as na narodov moj koj juna~ki gi izdr`uva site udari, a ~as pak se prokolnuvav samiot sebe {to sum se rodil na ova par~e zemja koe premnogu go sakam za da mi bide seedno {to se slu~uva na nego. I taka, talkaj}i odam po bepa}eto od minatoto kon sega{nosta (idninata nikako da ja zdogledam), zalutav vo lavirintot Makedonija i nikako da go najdam izlezot.

Vo zemjata na apsurdot skoro da nema ~esen izlez kon podobro utre, odnosno "ima" preku raznorazni nevladini ili studentski asocijacii i organizacii.

Tamu otidoa eden dobar del moi kolegi (koi prethodno imaa stokmeno po 1.000 evra), a od pred 5-6 godini otidoa moi sosedi studenti koi po nekolku meseci se vratija, diplomiraa i sega angliskiot go imaat kako svoj maj~in i za ni{to na svetot ne sakaat da se ka`at deka se Makedonci, velat lo{o gi tretirale kako takvi.

Jas u{te po srednoto obrazovanie cvrsto se re{iv da ostanam vo mojata zemja da se {koluvam i da ja gradam, no u{te na priemniot zborot Makedonec premnogu me ~ine{e. Imeno, jas vo mojata sopstvena zemja prijaven pod nacionalnoto ime morav da osvojam 92 boda za da bidam primen dodeka moite kolegi vlegoa so po 60 poeni pod ime na nacionalnosti. I otkako taa parodija se svr{i, studentot Makedonec treba da pomine niz raznorazni peripetii, ako saka da go zavr{i fakultetot na koj{to do{ol so mnogu nade` i so malku poplitok xeb. Razmisluvam {to ponatamu. Utre mojata generacija }e diplomira. Onie {to uporno se dr`at za makedonskata zemja, }e se soo~at so najgor~livoto pra{awe - vrabotuvawe, koe po struka mnogu e retko, i skoro go nema.

Za da imam svoi pet denari vo xebot treba da se prijavam na oglas za skaraxija, voza~, prodava~ i po cel den da rintam i slepo se poklonuvam pred `elbite na "gazdata" koj naj~eto e so mizerno ili nikakvo obrazovanie, i toa za nekoja sme{na plata od okolu 150-tina evra. I taka, odisejata na makedonskiot student zavr{uva, odnosno {totuku po~nuva, pred magi~niot zbor "rabota" koj za mnogumina e dale~en kako yvezdite.

Po kojznae koj pat se postavuva pra{aweto: Da se bide ili ne?

Razmisluvam za dosega{noto prakticirawe na vlasta od dosega dvete takanare~eni najgolemi politi~ki partii. Prvite skoro ni{to ne napravija za podobruvawe na statutot ne smo na studentot, tuku i na gra|aninot na RM. Vtorite ednostavno ne samo {to ne go podobrija, tuku drasti~no go vlo{ija `iveeweto i opstanokot vo dr`avava. I {to e najmnogu alarmantno, svesno pu{tija mnogu studenti vo sosedna Bugarija na t.n. "besplatno" studirawe za koe cenata e menuvawe na nacionalnosta.

Gospode, ima li vo Makedonija politi~ka partija so makedonska orientacija koja na ovoj narod }e mu ponudi par~e leb za koe ne mora da se poni`uva?!

Jas kako Makedonec koj{to saka negovata zemja da se vbroi vo sinxirot na zemjite pristojni za `iveewe, ednostavno sonuvam vo ovaa zemja kone~no na vlast da dojdat lu|e koi ve}e se doka`ani kako stru~waci, a ne demagozi. No, dali ovoj narod }e umee da gi prepoznae ili povtorno }e talka od iluzija do iluzija, e pra{awe mo`ebi na vreme.

Iako znam deka vo ovaa zemja odnapred s# e ka`ano i napi{ano, sepak kako lojalen gra|anin koj redovno si gi pla}a dava~kite kon dr`avata, bi sakal barem so svoi razmisluvawa da dadam prilog, kolku da si re~am samiot pred sebe deka eve ne sum samo pasiven nabquduva~ na politi~kata scena. Gledam, ~itam i se ~udam, do kade stigna narodot koj ili nema sili ili ne saka ili pak nema koj da go povede, pa da vikne i silno da go ponese svojot glas do nebesa, deka mora da ima kraj na ovaa ludorija, od koja ako ne izbegame, site nie utre }e izlezeme ludi. Si mislam, bea edni napravija {to napravija, pa kako rezultat na toa dojdoa drugi koi sekoj denar }e go stavat na vistinskoto mesto. I po skoro ~etirigodi{no vladeewe, vidov deka navistina sekoj denar go stavija na vistinskoto mesto, vo svoite xebovi koi se s# popolni nasproti xebovite na svoite sonarodnici koi izgleda se dupnati, pa nikako vo niv da zastane nekoe denar~e kolku za lek.

Taka zamislen se dumam po koj pat da fatam. Da gi baram ovie neranimajkovcive koi nikako da gi nahranime, ne! Tie mora da si odat! Da dojdat ovie {to bea pred niv, ne znam, i niv ve}e gi vidovme. Buri~kaj}i po biografiite na liderite na politi~kite partii, mnogumina od niv do{le so po edno "xaket~e", a si zaminale kako te{ki milioneri, sopstvenici na raznorazni hoteli i {to li u{te ne.

Onie {to vo politikata vlegle so pari {to gi vlo`ile vo nea se mnogu malku. I ne znam {to da smislam so ovaa moja obolena glava, komu da mu go doverime makedonskiot narod.

Ima li vo ovaa zemja ~ovek koj na ovoj narod }e mu ponudi programa koja realno }e mo`e da se potpre na vistinski stru~waci koi nema da ni vetuvaat med i mleko, tuku realno par~e leb. Ima li takov se pra{uvam, a za odgovorot izgleda }e popri~ekam.