MAKEDONSKIOT NAROD IMA POLNO ISTORISKO PRAVO NA SVOJA AVTOKEFALNA CRKVA

Na Soborot e donesena Rezolucija - veli gospodinot Done Ilievski - vo koja najva`ni se delovite kade se istaknuva deka makedonskiot pravoslaven narod, preku svoite izbrani delegati od site duhovni okolii vo Makedonija, re{ava da se vozobnovi Ohridskata arhiepiskopija kako Makedonska samostojna Crkva i da ne bide pot~ineta ni na koja druga pomesna nacionalna Pravoslavna Crkva; Re{ava da ima svoj naroden episkopat i svoe narodno sve{tenstvo koe }e bide garancija deka na{iot narod }e si gi za~uva karakternite osobenosti i }e bide poblizok do svojata rodna crkva; Re{ava na vozobnovenata Ohridska arhiepiskopija, prviot Makedonski episkop da nosi titula: "Arhiepiskop Ohridski", a na{ata Pravoslavna crkva da se vika: "Sveti Klimentova Ohridska arhiepiskopija"; Prviot me|u na{ite episkopi sakame da bide na tor`estven na~in vostoli~en vo gr. Ohrid, na prestolot na Ohridskata arhiepiskopija; Koga }e se sozdade Jugoslovenskata pravoslavna crkva - Patrijar{ija i na{ata Makedonska pravoslavna Crkva }e vleze vo nejziniot sostav kako drugite pravoslavni crkvi vo Federativna Jugoslavija. Toa e Rezolucijata donesena na petti mart 1945 godina vo Skopje na prviot Crkovno-naroden sobor. Jas vo mojata kniga imam odredeni zabele{ki na taa Rezolucija i podocna se poka`a deka site tie zabele{ki se osnovani. No, mnogu brzo po ovoj Sobor doa|a do nekoi nesoglasuvawa me|u sve{tenstvoto, odnosno se vme{uva srpskiot faktor, se vme{uva Srpskata pravoslavna Crkva, se vme{uva i politikata i se javuvaat nekoi kolebawa za toa {to se napravilo vo 1945 godina.

Va`no e da se spomne i toa - dodava g-n Ilievski - deka vo 1941 godina episkopite od Srpskata Crkva se povle~eni od Makedonija i tuka na na{ata teritorija nemalo episkopi, osven na delot kade bile bugarskite okupatori, no so nivnoto zaminuvawe zaminale i nivnite sve{tenici. Toa zna~i deka Makedonskata Crkva e obezglavena, taa e pravoslavna crkva, ama ne e episkopalna, nema episkopi. Bez episkopi taa ne mo`ela da ja vr{i funkcijata na vistinska pravoslavna crkva. Toga{ nekoi sve{tenici baraa da se ispravat "gre{kite" napraveni na prviot Sobor, da ne se prekinuva vrskata so Srpskata Crkva. Baraa da se revidira Rezolucijata i da se otide na prifa}awe na jurisdikcijata na Srpskata crkva vo Makedonija. Tie lu|e denes ne se `ivi, no so tekot na vremeto go promenija takvoto svoe mislewe. Me|utoa, vo toa vreme bile mnogu uporni vo nametnuvaweto na taa svoja ideja za jurisdikcijata. Seto toa bilo pod vlijanie na Srpskata Crkva koja ne priznavala nikakva Crkva vo Makedonija, nikakvi Sobori i barala da se vratat srpskite vladici vo Makedonija, koi bile tuka pred Vojnata do 1941 godina.

No, vo maj 1946 godina - dodava g-n Ilievski - se svikuva sve{teni~ko Sobranie na koe u~estvuvale samo sve{tenici od Makedonija. Na toa sve{teni~ko Sobranie se postavuva pra{aweto za legalnosta, legitimnosta na Rezolucijata od prviot Crkovno-naroden sobor i se dal predlog za nova Rezolucija, koja e vo mnogu{to razli~na od prvata Rezolucija. Na toa Sobranie vo imeto na dr`avata e prisuten Epimenonda Pop Andonov, ~len na Vladata na Narodna Republika Makedonija. I toj na nekolku pati intervenira, bidej}i naiduva na silen otpor od celoto sve{tenstvo, so isklu~ok na nekolkute sve{tenici koi se zalagale Makedonskata Crkva da bide pod jurisdikcija na Srpskata Crkva. Toj naiduva na otpor kon namerata da se revidira Rezolucijata od prviot Sobor. Na ova Sobranie u~estvuvale 128 sve{tenici. Vo pozdravot, odnosno vo intervencijata Epimenonda Pop Andonov rekol: "Avtokefalnosta zna~i odvoenost, prekinuvawe sekakva vrska so Srpskata Patrijar{ija, zatvorawe vo krug - vo sama sebesi, {to zna~i naru{uvawe na bratstvoto i edinstvoto na jugoslovenskite narodi". Pri toa, za~uvuvaweto na bratstvoto i edinstvoto go gledal preku sozdavawe na takva Crkva koja }e odi vo toj prilog. Spored Epimenonda Pop Andonov, toa mo`elo da stane samo preku avtonomna Crkva. A avtonomna crkva zna~i taa da bide vo ramkite na Srpskata Crkva, so nekoi avtonomni prava, no toa vo nikoj slu~aj ne zna~i avtokefalnost. Toa se vnesuva vo Rezolucijata. Moram da istaknam deka vo prilog kon za~uvuvawe na Rezolucijata od 1945 godina se izjasnile mnogu sve{tenici me|u koi i Nestor Popovski, Atanas Popovski, Ivan Gelev - [a}o, prota Spiro Li~enovski, Metodi Gogov i drugi. Tie toga{ rekle da ostane Rezolucijata od 1945 godina, a koga }e se formira Jugoslovenska Patrijar{ija vo nea }e vleze i Makedonskata Crkva. Jas ne znam {to mislele tie toga{, no nemalo realni {ansi da se sozdade takva federalna crkva, pred s# zatoa {to Srpskata Crkva nikojpat ne bi se otka`ala od Svetosavstvoto. Toa bilo nekakva fikcija vo toa vreme.

Sakam da napomnam - veli g-n Ilievski - deka do 1219 godina Srpskata Crkva bila vo ramkite na Ohridskata arhiepiskopija. Toa e fakt koj{to mo`e da se najde i vo toga{nite i vo sega{nite istoriski knigi na Srpskata pravoslavna Crkva. Vo vremeto koga e formirana srpskata dr`ava na Stevan Nemawa, Rastko Nemawi} (Sveti Sava) baral Srpskata Crkva da se osamostoi, odnosno da se izdvoi od Ohridskata arhiepiskopija. No, toga{niot Ohridski arhiepiskop ne se soglasuval so toa, ne dozvoluval i toga{ Rastko odi vo Nikeja i tamu dobiva patrijar{iski blagoslov, soglasnost i vo toa vreme se proglasuva Srpska Crkva. Toa se slu~ilo vo 1219 godina. A deka Ohridskata arhiepiskopija bila avtokefalna, pokraj drugite dokumenti, zboruva i faktot {to vo 1346 godina, koga Du{an trebalo da se krunisa za car, bila neophodna Crkva so dostoinstvo na Patrijar{ija. Koga se formirala, pak, Srpskata Crkva taa bila Pe}ska arhiepiskopija. A Ohridskata arhiepiskopija e edna od nekolkute najstari hristijanski crkvi. Toga{ za da se odr`i ceremonijata na krunisuvawe na Du{an, na liturgijata vo Skopje, pokraj arhiepiskopot pe}ski Janikije, u~estvuvaat i Ohridskiot arhiepiskop Nikola i Trnovskiot patrijarh. Zna~i, pokraj srpskiot, u~estvuvaat i dvajca drugi poglavari na dve drugi samostojni crkvi i site tie zaedno na slu`ba vo Skopje go izdigaat pe}skiot arhiepiskop Janikije na stepen na patrijarh. Toga{ Srpskata Crkva stanuva Patrijar{ija. I naredniot den trojcata poglavari na slu`ba vo Skopje go krunisuvaat Du{an za car. Zna~i, neophodno bilo dvajca poglavari na samostojni, avtokefalni crkvi da go izdignat tretiot na stepen na patrijarh i trojcata poglavari da go krunisaat Du{an za car.

Na Sobranieto vo 1946 godina - objasnuva g-n Ilievski - sve{tenstvoto `ilavo se sprotivstavilo na toj predlog za avtonomija, no morale da prifatat ne{to vo toj moment za da mo`e da se prodol`i so aktivnostite za obnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija. Na Sobranieto se predlagaat dve rezolucii - edna za priznavawe na jurisdikcija od Srpskata Crkva i druga Rezolucija {to treba{e da ja podgotvi Komisijata {to be{e izbrana na toa Sobranie. Vo taa Komisija vlegle sve{tenikot Cvetko Krstevski od Prilep (toa e bla`enoupokoeniot poglavar Angelarij), Slav~o Petrov, \or|i An|elkovski, Metodi Gogov (sega{niot poglavar, g.g. Mihail), Bogatin Atanasov, Ilija Todorovski i Boris Stankovski. Na krajot bila usvoena nova Rezolucija, no i taa otstapuva od Rezolucijata na prviot Crkovno-naroden sobor. De fakto i vo ovaa Rezolucija se odi na avtonomnost, a ne na aftokefalnost, so toa {to se bara da imame domorodni arhierei i makedonskiot literaturen jazik da bide jazik na crkovnata administracija. Vo Rezolucijata se veli: Barame da imame narodni arhierei, narodno sve{tenstvo i samoupravnost na site vnatre{ni crkovno-narodni pra{awa; Narodnite arhierei da bidat izbrani od narodot i sve{tenstvoto; Da se isprati apel do Sv. Sinod na SPC, do srpskoto pravoslavno sve{tenstvo i narodot, kako i do pravoslavnite sve{tenici i pravoslavnite vernici na dr.jugoslovenski narodi da ja potkrepat idejata i akcijata za poskoro organizirawe na Pravoslavna Crkva vo Jugoslavija vo koja da vlezat site Pravoslavni Crkvi vrz ramnopravni na~ela; Pravoslavnite crkvi na narodnite republiki da imaat pravo na samoupravnost vo vnatre{nite crkovni pra{awa, Crkvata da se rakovodi od svoi narodni arhierei koi }e bidat ~lenovi na Arhierejskiot sobor na Pravoslavnata crkva vo Jugoslavija so ednakvi prava i zadol`enija pri re{avawe na pra{awa od interes na zaedni~kiot crkoven `ivot; Sekoja Narodna Crkva, bez ogled na brojot na vernicite, da ima po eden svoj pretstavnik vo postojanoto Upravno telo, odnosno vo Sv. Sinod na Pravoslavnata Crkva vo Jugoslavija; Proekt Ustavot na Pravoslavnata Crkva vo Jugoslavija da bide izraboten od komisija sostavena od ednakov broj pretstavnici od site Pravoslavni Crkvi vo Jugoslavija, istiot da se razgleda i primi na eden zaedni~ki Crkovno-naroden sobor; Do organizirawe Jugoslovenska Pravoslavna Crkva i hirotonija na makedonski arhierei, crkovniot `ivot vo Makedonija da se rakovodi od izbranoto od nas Crkovno-upravno telo; Stavawe vo dol`nost na toa Crkovno-upravno telo da go stori potrebnoto ovaa Rezolucija da bide sprovedena na delo. Toa zna~i deka otporot na sve{tenicite vrodil so takov plod {to se prifa}a ne{to {to im se nalo`ilo i {to otstapuva od Rezolucijata vo 1945 godina, no te`nenieto odi na nacionalen beleg i formirawe zaedni~ka Crkva vo koja site }e bidat ednakvi. I pokraj site obidi na Epimenonda Pop Andonov, ne se prifa}a Ustavot na SPC, ne se prifa}a jurisdikcija od Srpskata Crkva, tuku se bara da se formira Jugoslovenska Crkva. Na ova Sobranie vo 1946 godina bil izbran i Inicijativen odbor za organizirawe na Makedonska Pravoslavna Crkva.