PROTIVAKCIJA NA ATINSKATA VLADA

Inaku, vo pregovorite i dogovorite me|u KPG i KPJ, rakovodstvoto na NOF na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija, osven Paskal Mitrevski, ne u~estvuva{e i nitu be{e konsultirano. Takanare~enata spogodba za obedinuvawe, odnosno za premin na makedonskoto dvi`ewe predvodeno od NOF i KPJ pod rakovodstvo na KPG e sklu~ena isklu~ivo me|u rakovodstvata na dvete partii (KPJ-KPG).

Na egejskoto rakovodstvo spogodbata mu e soop{tena kako direktiva.

Toga{niot sekretar na CK na KPM, Lazar Koli{evski, po sklu~uvaweto na spogodbata go zapozna egejskoto rakovodstvo so istata, odnosno deka NOF pominuva pod rakovodstvo na KPG i pobara od nego da ima doverba na nea, deka nejzinata linija po makedonskoto pra{awe e jasna i pravilna, da se bori so site svoi sili protiv {ovinizam, separatizam i lokalisti~ki tendencii na Makedoncite.

Ne ni e poznato vrz osnova na koi fakti i pretstavki Koli{evski zaklu~i deka KPG ima jasna i pravilna politika po makedonskoto pra{awe. Nastanite vo minatoto, koi na Koli{evski mnogu dobro mu bea poznati, ne davaat osnova za takva ocenka. Ne ni e poznato {to e razgovarano i {to e dogovoreno vo ~etiri o~i me|u Tito i Zaharijadis po toa pra{awe na 2 april 1946 godina vo Belgrad.

Spogodbata i nejzinoto realizirawe pretstavuva nova etapa na istorijata na makedonskoto nacionalno-osloboditelno pra{awe vo egejskiot del na Makedonija. Toa vsu{not se stavi vo slu`ba za realizacija na politikata na KPG. Spogodbata ne samo {to ne im obezbedi nacionalni prava na Makedoncite, tuku predvodnikot na toa dvi`ewe, organizacijata NOF, be{e okrakterizirana kako neprijatelska, predavni~ka i agenturska, gonea od samata KPG. Za toa golema odgovornost snosat jugoslovenskite komunisti, bidej}i bez elementarni povolni uslovi go prezedoa vo svoi race makedonskoto osloboditelno dvi`ewe i po dve godini bezuslovno im go predadoa na gr~kite komunisti {to rezultira{e so mnogu te{ki posledici.

Jugoslovenskoto rakovodstvo radikalno go izmeni svojot stav kon programskite celi na oranizacijata NOF na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija.

Pri formiraweto na NOF, vo april 1945 godina, KPJ proklamira{e deka makedonskiot narod od Egejska Makedonija }e go najde svoeto celosno vospostavuvawe vo ramkite na FNR Jugoslavija, deka pra{aweto na Egejska Makedonija, po promenite {to se izvr{ija na Balkanot po odnos na op{testvenoto ureduvawe i pred s# sozdavaweto na makedonskata republika vo ramkite na FNRJ, stana jugoslovensko pra{awe, deka Makedoncite od Egejska Makedonija samo koga }e se obedinat so Jugoslavija }e se steknat so nacionalna sloboda i nacionalni prava, poradi {to NOF treba da gi orientira Makedoncite kon Jugoslavija, deka KPG nema pravilno da go re{i makedonskoto pra{awe i dr. So otstapuvaweto na makedonskoto nacionalono-osloboditelno dvi`ewe na KPG, jugoslovenskite komunisti se otka`aa od gornite stavovi i se vra}aat na onie od vremeto na Vtorata svetska vojna koi gi sovetuvaa, duri gi prinuduvaa egejskite Makedonci da se borat pod rakovodstvoto na KPG. Spogodbata i direktivite na Koli{evski se mnogu jasni i decidni. Sekoja projava i manifestacija protiv takviot stav, ili izraz na `elba za obedinuvawe od strana na Makedoncite, }e pretstavuva separatisti~ka tendencija. Spored toa, Jugoslavija im go uskratuva pravoto na Makedoncite da mislat i da izrazat `elba za obedinuvawe, koe ne{to re~isi dve godini istatata taa Jugoslavija im go propagira{e i gi organizira{e da se borat za izvojuvawe na istite.

Od analizata na vnatre{nite i me|unarodni uslovi i od nastanite vo tekot i po Vtorata svetska vojna, politikata na jugoslovenskite komunisti kon Makedoncite od egejskiot del na Makedonija be{e ne samo pogre{na, tuku i {tetna.

KPJ nema{e pravo da im go uskratuva pravoto na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija da ja obedinat svojata borba so borbata na Makedoncite od vardarskiot del na Makedonija vo tekot na Vtorata svetska vojna.

Po razvojot i ishodot na nastanite vo Grcija, odnosno so pobedata na desnicata vo Grcija, pogre{na be{e jugoslovenskata akcija vo egejskiot del na Makedonija koja trae{e re~isi dve godini za ~ii posledici stanuva zbor vo ovoj tekst.

Isto taka, pogre{na be{e sklu~enata spogodba za otstapuvawe na Makedoncite na KPG. I organizacijata NOF i KPJ za razlika od KPG bea vo mnogu popovolna sostojba poradi {to }e mo`e{e da se postigne popovolna spogodba od onaa {to e sklu~ena.

Na akcijata na KPG za poveduvawe na vooru`ena borba, atinskiot re`im mnogu ostro reagira{e prezemaj}i razni-voeno-politi~ki, teroristi~ki, pravni i drugi merki za nejzino zadu{uvawe.

Vo kampawata naj~esto be{e koristeno makedonskoto pra{awe i Makedoncite i nivnite organizacii. Se propagira{e deka KPG i NOF sakaa da ja predadat Egejska Makedonija na Jugoslavija, deka Egejska Makedonija sakala da se prisoedini so NR Makedonija i sl. Toa nao|a{e po~va kaj {irokite gr~ki masi poradi {to vo najgolema mera be{e razgoren gr~kiot nacionalisti~ki {ovinizam, odnosno antimakedonizmot.

So anga`irawe na site voeno-policiski potencijali i okolu 2.000 pripadnici na paravoenite teroristi~ki bandi prezede voeni operacii za likvidirawe na partizanite. Voenite operacii bea prosledeni so krvav teror, blokada, masovni apsewa, gorewe na ku}i i celi sela, siluvawe, izma~uvawa i sl. Rezultatite od terorot od po~etokot na vooru`enata borba (31.03. - 31.12. 1946) se ubieni 111, strelani 109, zatvoreni 3.516, internirani 5.817, minale niz zatvorite i logorite okolu 120.000 lica.

Zbirnite rezultati od terorot vo 1945-1946 godina se slednite: Ubieni Makedonci 400, obes~esteni Makedonki 440, zatvoreni 8.145, sudeni 4.209, osudeni 3.215, internirani 2.172, maltretirani 13.658 lica. Vo NR Makedonija do krajot na 1946 godina prebegnaa nad 20.000 Makedonci.

Makedonecot nemal nikade mir, nitu vo svojot dom, nitu na rabota, nitu na pat. Negoviot `ivot i dostoinstvo ne se po{tedeni od organite na vlasta i od razbojni~kite bandi.

So cel da ja pridobie i dezorientira gr~kata i me|unarodnata javnost i da gi opravda represivnite merki {to gi prezema{e, Vladata na Atina prezede {iroka propaganda so koja nastojuva{e da doka`e deka vnatre{niot sudir nema ideolo{ka osnova i motivi, tuku pretstavuva atak vrz suverenitetot i integritetot na gr~kata dr`ava od strana na sosednite zemji vo dogovor so KPG.

Pokraj voenite operacii, fizi~kiot teror i sl. za zadu{uvaweto na vooru`enoto dvi`ewe atinskata Vlada go upotrebi i pravniot. Pravoto be{e upotrebeno za legalizacija na terorot.

Na 17 juni 1946 godina gr~kiot Parlament go donese dekretot G/46 za vonredni merki. Dekretot gi suspendira{e ustavnite prava na gra|anite, go ograni~uva{e dvi`eweto. Policijata bez sudska odluka ima{e pravo vo koe bilo vreme da upa|a vo domovite, da vr{i pretres, gi zabranuv{e {trajkovite i {to e najva`no ja vostanovuva{e smrtnata kazna za dela naso~eni protiv bezbednosta na dr`avata ili za dela koi imaa za cel otcepuvawe na teritorii na gr~kata dr`ava. So ovoj zakonski akt najmnogu nastradaa Makedoncite, bidej}i organizacijata NOF be{e proglasena za separatisti~ka, odnosno deka imala za cel da ja otcepi Egejska Makedonija.

Konkretno so ~len 10 od ovoj dekret se gonea i se izre~uvaa najstrogi kazni (smrtna kazna, do`ivotna robija, dolgogodi{en zatvor) na sekoj gra|anin kogo policijata i nejzinite agenti }e go obvinat deka zagovara protiv integritetot na gr~kata dr`ava, na otcepuvawe na del od gr~kata teritorija, ili za dela koi se vo funkcija na takvite planovi, ili za u~estvo vo organizacija na otpor, formirawe vooru`ena grupa, za u~estvo vo paradr`avni i paravoeni organizacii, zdru`enija, sojuzi i sl.

Vrz osnova na ~lenovite 110, 120 i 130 od ovoj dekret, na 21 juli 1946 godina se formirani preki (voeni) sudovi vo Solun, Kuku{, Kostur, Drama, Seres, Enixe Vardar, Ksanti, Ko`ani, Lerin, Janina.

Vrz odredbite na Dekretot "G" prekiot voen sud vo Enixe Vardar ja osudi na smrt Mirka Ginova, sekretar na Okru`niot komitet na AF@ za Vodensko. Kaznata e izvr{ena na 26 juli 1946 godina.

Presudite {to gi donesuvaa prekite voeni sudovi vrz osnova na odredbite na ovoj dekret bea kone~ni i ne podle`ea na `alba.

Dekretot "G" ostana vo pameteweto na narodot kako najkrvavata i ko{marna stranica na svojata istorija. Po zavr{uvaweto na Gra|anskata vojna vo avgust 1949 godina i po ukinuvaweto na opsadnata sostojba i na vonredniot voen zakon, so kralski dekret od 16/17. 01. 1950) be{e nareden prekin na va`nosta na ovoj dekret.

Razgoruvaweto na vooru`enata presmetka me|u desnicata i levicata vo koja na stranata na levicata zastana organizacijata na Makedoncite NOF, se obide da ja iskoristi atinskiot re`im za etni~ko ~istewe na egejskiot del na Makedonija. Imeno, vo juni 1946 godina grupa gr~ki pratenici mu predlo`ija na gr~kiot Parlament Nacrt-zakon za prisilno proteruvawe na site Makedonci preku granica so obrazlo`enie deka navodno so svojata permanentna antigr~ka dejnost gi zagrozuvaat integritetot i suverenitetot na gr~kata dr`ava, gi naru{uvaat odnosite me|u balkanskite zemji poradi {to pretstavuvaat opasnost za mirot na Balkanot i po{iroko.

Pred dostavuvaweto na predlogot, odnosno na Nacrt-zakonot i vo tekot na raspravata po nego, celiot dr`aven propaganden aparat, pe~atot, radioto, politi~kite partii, isklu~ok na KPG, organizacii i drugi institucii vodea eden bez presedan klevetni~ki pohod protiv Makedoncite, a so cel da ja podgotvat vnatre{nata i me|unarodnata javnost za "opravdanosta" na akcijata. Pokraj drugoto, Makedoncite bea okarakterizirani kako "sudeti" na Balkanot, koi s# dodeka gi ima vo Grcija }e pretstavuvat pri~ina, zakana za mirot i `ari{te za vojna me|u balkanskite zemji.

Edinstveno Komunisti~kata partija na Grcija od poznati pragmati~ki motiv gi zede pod za{tita Makedoncite, odnosno se sprotivstavi na zakonot.