ANTI^KO-MAKEDONSKI FOLKLORNI ELEMENTI VO MAKEDONSKIOT FOLKLOR REGISTRIRAN VO 19 I 20 VEK

Vo kontekst na temava {to ja obrabotuvame vo prodol`enie }e napravime pregled na elementite vo makedonskite folklorni tvorbi (registrirani glavno vo 19 i 20 vek) vo koi se zabele`uvaat elementi, koi gi imalo i vo kulturata na anti~kite Makedonci. Poznato e deka folklorot na sekoj narod gi vle~e svoite koreni od etni~koto minato na toj narod. Taka, na primer, vo nekoja stara angliska narodna legenda ne mo`e da bide opean, na primer, nekoj kineski car (za kogo }e se tvrdi deka bil predok na Angli~anite), ili detalno da bide opi{an nekoj specifi~en dreven turski obi~aj (za koj }e se tvrdi deka e "angliski") i sl. Toa e apsurdno i da se pomisli. Ottamu i brojnite makedonski narodni tvorbi (zemeni bilo kako celina bilo preku nivni oddelni elementi), vo koi se opi{ani ili opeani anti~kite Makedonci (ili elementi povrzani so nivnoto materijalno i kulturno egzistirawe), ne mo`at da se sfatat poinaku osven kako kulturno nasledstvo tokmu od samite anti~ki Makedonci. Toa e nesporen i nesoborliv dokaz deka anti~kite Makenata makedonska nacija.

Sosema e jasno deka pove}e folklorni elementi, {to gi sre}avame i kaj anti~kite Makedonci i kaj Makedoncite od 19 i 20 vek, postojat i kaj nekoi sosedni narodi (pa i po{iroko). No, mislam deka nema poseriozna osnova da se tvrdi deka Makedoncite od 19 i 20 vek gi nasledile ovie elementi od nekoj soseden narod, a ne od onie koi `iveele na istata ovaa teritorija, t.e. od anti~kite Makedonci. Kone~no, drugo tolkuvawe za ova pra{awe i ne postoi. Ili Makedoncite od 19 i 20 vek gi nasledile ovie folklorni elementi od domorodnite anti~ki Makedonci ili pak gi primile od nekoi od sosednite narodi. No, kako mo`ele da gi primaat ovie elementi od tu|ite sosedni narodi koga vo tie vremiwa Makedoncite re~isi voop{to i ne doa|ale pomasovno vo dopir so niv (barem ne tolku masovno kolku {to, preku svoite predci, bile vo kontinuiran genetski dopir so drevnata makedonska kultura)? Ottamu, site onie koi }e tvrdat deka Makedoncite od 19 i 20 vek ovie folklorni elementi ne gi prifatile od svoite anti~ki predci, avtomatski tvrdat deka tie niv gi prifatile od nekoj tu| narod! Vakvoto tvrdewe tie }e treba i da go doka`at, t.e. }e treba da doka`at od koj to~no tu| narod Makedoncite od 19 i 20 vek gi prifatile ovie elementi, dokolku toa ne se anti~kite Makedonci? Se somnevam deka }e uspeat vo toa.

Kone~no, }e navedeme i empiriski dokazi od koi }e vidime deka Makedoncite od 19 vek odvaj dali imale nekakvi kontakti so kulturata na sosednite narodi (a kamo li pred toa). Dovolno e da se poglednat izve{taite od nekolkutemina stranski posetiteli koi vo 19 vek, poradi edni ili drugi pri~ini, prestojuvale vo Makedonija. Kaj site niv se sre}ava za~udenost {to voop{to nai{le na hristijani vo na{ava zemja. Taka, na primer, bosanskiot folklorist Stefan Verkovi} (za kogo vo prodol`enie poop{irno }e pi{uvame) svedo~i deka koga za prvpat do{ol vo Makedonija, mnogu se iznenadil koga videl oti tamu `iveat, kako {to veli toj, Sloveni. Verkovi} priznava deka ne samo vo Srbija, tuku i vo Bugarija, duri nitu inteligencijata vo sredinata na 19 vek ne znaela deka vo Makedonija `iveat Sloveni. Vo vrska so ova Verkovi} pi{uva:

"Do 1860 godina, ne samo ovde vo Srbija, tuku i na samite Bugari im be{e nepoznato deka vo Makedonija `iveat Sloveni!" (Verkovi}: "Makedonski narodni umotvorbi 5", Makedonska kniga, Skopje, 1985, str. 348).

Sli~no pi{uva i ruskiot istaknat deec i patepisec Viktor Grigorovi~ (okolu 1845 godina). Toj bil vo poseta na Makedonija pri {to mnogu se iznenadil koga videl deka naj~esto ime vo Makedonija bilo imeto Aleksandar.

I za istaknatiot srpski deec Vuk Karaxi} postoi svedo{tvo deka ne znael re~isi ni{to za naselenieto vo Makedonija. Hrvatskiot istori~ar Qubi{a Doklesti}, vo svoeto delo "@ivotni put Stjepana Verkovi}a (1821-1894), objaveno vo Zagreb (1982 godina str. 266), vo vrska so ova pi{uva:

"Vuk Karaxi} vo esenta 1858 preku J. [afarik, pobaral od Verkovi} da mu isprati nekoi etnografski podatoci za Makedonija, koja re~isi celosno mu bila nepoznata".

Vo prodol`enie na svojot trud Doklesti} pi{uva deka i preostanatite evropski narodi ne znaele re~isi ni{to za Makedonija vo 19 vek. Ovde ~itame:

"...Od 1862 Verkovi} sistematski po~nal da se zanimava so u{te edna rabota. Toa be{e sobiraweto na geografski opisi i etnografsko-demografski podatoci za Makedonija,... bidej}i podatocite za Makedonija ne & bea poznati na evropskata javnost".

Sekako deka ovoj proces vo golema mera imal i obratna nasoka. Isto kako {to evropskite i sosednite narodi re~isi ni{to ne znaele za Makedoncite vo 19 vek, taka i Makedoncite (posebno onie koi nikade ne patuvale, a takvi bile ogromnoto mnozinstvo), mnogu malku znaele za kulturata (obi~aite i sl.) na sosednite narodi. Interesno svedo{tvo za ova dal gr~kiot vesnik "Neologos" koj izleguval vo Carigrad i koj toga{ prili~no korektno pi{uval za Makedoncite. Vo edna statija objavena vo brojot od 29.4. 1892 godina, komentiraj}i ja sostojbata okolu napadite vo bugarskiot pe~at protiv makedonskite dejci vo Bugarija, vesnikot "Neologos" sosema jasno ja potenciral pri~inata za ovoj sudir pome|u Makedoncite i Bugarite vo 19 vek. Avtorot na statijata tvrdi deka Makedoncite koi mislele za sebe deka se "Bugari", koga odele vo Bugarija i koga se zapoznavale so vistinskata bugarska kultura, gi sogleduvale razlikite vo odnos na makedonskata i, sfa}aj}i deka bugarskata kultura e razli~na od makedonskata, go krevale svojot glas, baraj}i spisanija na svojot jazik. Vo vrska so ova ~itame:

"...Bugarskiot vesnik 'Svoboda' blue razru{uva~ki peni protiv Slovenomakedoncite vo Bugarija i gi zapla{uva so progoni. I zo{to seto toa? Zatoa {to Slovenomakedoncite, izmameni, gi napu{taat tatkovite ogni{ta i se preseluvaat vo Bugarija, kade {to, otkako poodblizu se zapoznavaat so bugarskiot narod, so negoviot jazik, naravi i obi~ai i otkako sogleduvaat deka tie im se tu|i, ja osoznavaat izmamata i po~nuvaat da si go razrabotuvaat svojot maj~in jazik, izdavaj}i razni periodi~ni spisanija na nego".

Zna~i i za Makedoncite sosednite kulturi bile nepoznati, isto kako {to i makedonskata kultura vo 19 vek bila nepoznata za strancite koi ovde prestojuvale.

Gledano od dene{en aspekt ova nam ni izgleda te{ko sfatlivo, no ako se obideme da si ja zamislime realnosta na 19 vek, koga vo Makedonija vladeele otomanskite zakoni, koga nemalo struja, nemalo razvien soobra}aj, nemalo mediumi i, osven po nekoj zaskitan stranec, retko koj otstrana doa|al ovde, a zgora na s# ovde `iveele i ogromen broj Turci, ne e ~udno toa {to pripadnicite na sosednite narodi (pa duri i nivnata inteligencija!) voop{to ne znaele deka vo Makedonija `ivee drug narod, osven Turci.

Zna~i, eve dokaz deka Makedoncite od 19 vek (a sekako i pred toa) nemale re~isi nikakov pomasoven dopir so kulturite na sosednite narodi, a kamoli masovno da prifa}aat folklorni elementi od istite.

Sekako deka kaj Makedoncite od 19 i 20 vek se sre}avaat i takvi folklorni elementi, koi ne se registrirani kaj anti~kite Makedonci, a gi ima kaj sosednite narodi. Toa naj~esto se univerzalnite motivi koi gi ima kaj pogolem broj narodi poradi razli~ni pri~ini. Edna od niv e genetskata predodredenost na ~ovekot. Taka, na primer, motivot na borbata pome|u dobroto i zloto e op{to~ove~ki motiv, {to go ima vo folklorot na site narodi vo svetot, zatoa {to takva e genetskata predodredenost na ~ovekot (da bide dobar ili lo{). Ponatamu, ovie univerzalni elementi ~estopati se povrzani i so veroispovedta, pa taka kaj narodi so ista veroispoved se sre}avaat sli~ni motivi (sekako vo soglasnost so moralnite normi i so istorijatot na taa veroispoved) i taka natamu.

No, i pokraj seto ova nesomneno deka postojat i specifi~ni folklorni elementi, kaj sekoj oddelen narod {to se prenesuvale od koleno na koleno s# do dene{ni dni. Ottamu, vo makedonskiot folklor postojat brojni makedonski narodni tvorbi (pesni, prikazni, legendi, predanija i sl.) posveteni na nekoi od anti~ko-makedonskite vladeteli ili javni li~nosti. Postojat i odredeni folklorni elementi (posebno vo prikaznite) koi nesomneno vle~at koreni od vremeto na anti~ka Makedonija. Ovde }e spomneme nekoi od niv. Pritoa, vo interes na prostorot, nema da ja prilo`ime kompletnata sodr`ina na site ovie makedonski narodni umotvorbi, tuku samo }e poso~ime na nivnoto postoewe. Posebno }e se zadr`ime na obrabotkata na motivite vo narodnite prikazni koi imaat anti~ko-makedonsko poteklo.