VLASTITE LOBIRAAT EDNO, NIE LOBIRAME DRUGO

Sepak, kolku i da rabotat Makedoncite velat deka imaat golema gor~ina vo du{ata, bidej}i se nezadovolni od ona {to im se slu~uva vo tatkovinata Republika Makedonija. Zatoa na ovaa sredba se obidoa da se organiziraat i da progovorat za nivno u~estvo vo pretstavuvaweto na makedonskite nacionalni interesi vo Amerika.

Na sredbata prisustvuva{e i pretsedatelot na Makedonska alijansa, \or|ija - Xorx Atanasoski, na{ istaknat biznismen od Florida - SAD.

Onolku kolku {to e mo`no sorabotuvam so amerikanski kongresmeni i senatori. Problemot ne e dali lobirame nie, tuku problemot e {to nie ne sme edinstveni, ja komentira{e gospodinot Atanasoski. Nie nemame definirano edna zaedni~ka politika so vlasta vo Makedonija i Makedoncite koi `iveat tuka. Nie ne mo`eme da rabotime na dve branovi dol`ini, a s# duri nie ne se sinhronizirame i ne gi izdefinirame makedonskite nacionalni strate{ki interesi, ne mo`e da lobirame vo SAD. Vlastite lobiraat edno, nie lobirame drugo. Bez edna sinhronizirana politika nie nema da imame uspesi. A toa mnogu lesno mo`e da se napravi. Toa mo`e da n# ~ini mnogu malku za da se dojde do edna makedonska lobi grupa vo SAD. Mnogu lu|e zboruvaat deka Albancite potro{ile eden milion. Toa ne e golema para. Vo Amerika ako saka{ da uspee{ treba da zeme{ grupa lu|e koi{to bile i rabotele vo dr`avata i mo`e{ da gi zeme{ da rabotat za Makedonija, a toa ~ini nekade od 8 do 15 iljadi dolari mese~no. Zboruvame za 150 do 200 iljadi dolari godi{no. Ako nie ne mo`eme da platime edna takva grupa, toga{ nie Makedoncite ne treba i da bideme Makedonci, uka`a pretsedatelot na Makedonska alijansa, \or|ija - Xorx Atanasoski, eden od poistaknatite Makedonci vo SAD koj u~estvuva{e na minatonedelnata sredba vo Detroit.

Nie vo Makedonija i ovde ne gi iskoristuvame metodite koi{to se upotrebuvaat vo SAD. Nikoga{ ne sme sednale za da definirame kako }e nastapime. S# dodeka ne go napravime toa edinstvo i ne zastaneme zad edna platforma, nema da imame nikakvi uspesi. Nam ni se potrebni site Makedonci, da se vklopime vo toj sistem ako sakame da uspeeme, izjavi pretsedatelot na Makedonska alijansa, \or|ija - Xorx Atanasoski.

Na sredbata na makedonskite iselenici vo Detroit prisustvuvaa zamenik-guvernerot na Mi~igen, Dik Posthumus, kandidatot za senator Albert Roskovski, pretsedatelot na Organizacijata na Latinoamerikancite, Viktor Dijaz, kako i potpretsedatelot na SDSM, Vlado Bu~kovski.

Makedoncite od Sterling Hajts, dr`avata Mi~igen, od esen najverojatno }e osnovaat u~ili{te za osnovno obrazovanie na makedonski jazik, {to }e pretstavuva prva vakva obrazovna ustanova vo SAD, najavi d-r Stojadin Naumovski, ~len na etni~kiot sovetodaven bord na gradot. Toa bi mo`elo ponatamu da pretstavuva primer spored koj nasekade vo SAD kade {to ima Makedonci da se formiraat vakvi u~ili{ta. Vo t.n. "~arter u~ili{te" na makedonski jazik, koe }e se formira vo ramkite na crkvata "Sveta Bogorodica" vo Sterling Hajts, dr`avata Mi~igen ve}e vetila deka }e u~estvuva so 6.800 dolari po u~enik.

Ovaa inicijativa ja poddr`a i pretsedatelot na Makedonska alijansa, \or|ija - Xorx Atanasoski, koj najavi deka }e se zalaga finansiski da pomogne vo funkcioniraweto na makedonskite u~ili{ta.

Vo SAD `iveat mnogu Makedonci, a se smesteni vo oddelni kvartovi od gradovite. Nivniot broj e u{te pogolem vo Kanada kade nivnata koncentracija ovozmo`uva da se formiraat vakvi i sli~ni u~ili{ta koi }e go neguvaat makedonskiot jazik i kultura. Smetam deka decata na Makedoncite vo Amerika treba {to po~esto da gi posetuvaat vakvite u~ili{ta so {to }e go za~uvaat svojot nacionalen identitet i }e ja zapoznaat istorijata na makedonskiot narod. So vakviot priod }e se splotime protiv site onie lica koi sakaat da go odnarodat makedonskiot jazik i kultura i da ja prisvojat na{ata mnoguvekovna civilizaciska tradicija, izjavi gospodinot Atanasoski.

Na{ite iselenici povtorno po kojznae koj pat go otvorija problemot so procesot za izdavawe na makedonsko dr`avjanstvo. Tie potenciraat deka za da go dobijat makedonskoto dr`avjanstvo treba dobro da platat, odnosno nekogo da potplatat, bidej}i ~esto pati se slu~uva administrativcite da gi ucenuvaat. No, sepak, Makedoncite ne se otka`uvaat od makedonskoto dr`avjanstvo koe za niv e mnogu sveta i nacionalna potreba.

Golem del od na{incite imaat svoj biznis - restorani, hoteli, agencii za osiguruvawe, trgovski centri. Kaj niv preovladuva `elbata direktno da investiraat vo Makedonija. Nekoi od niv denes imaat razvieno pomali biznisi vo tatkovinata, no poradi situacijata, ekonomskite uslovi i golemata korupcija, tie stagniraat.

Dodeka ne se vovede redot i zakonot vo Republika Makedonija, ne mo`eme da imame ekonomski i politi~ki prosperitet. Samo na vakov na~in }e se sozdade ambient i uslovi za privlekuvawe na stranski kapital i mo`nost na{ite iselenici da investiraat vo svojata rodna zemja. Me|utoa, moram da uka`am deka pred s# e politi~kata stabilnost na dr`avata, a potoa i ekonomskiot razvoj }e go zazeme svoeto mesto. Zatoa, namesto da se tr~a po Me|unarodniot monetaren fond, parite sami bi do{le preku dijasporata i toa bez mnogu maka, veli gospodinot Atanasoski, koj pokraj svojot biznis vo SAD, koj e ra{iren na site kontinenti,vo R.Makedonija ima formirano i posebna kompanija MAK AM, so svoi pretstavni{tva vo Prilep i vo Skopje.

Mnogu na{i Makedonci se zgrozeni od predlogot na Vladata na Georgievski za voveduvawe na dvojni paso{i, so koi vsu{nost se prodol`uva so starata taktika za federalizacija na Republika Makedonija. Zatoa na{ite iselenici na sredbata vo Detroit se protiv site ujdurmi na Vladata so koi se ras~ere~uva makedonskoto nacionalno tkivo.

Iselenicite smetaat deka ovoj katastrofalen predlog proizlezen od kujnata na dvoecot Georgievski - Xaferi e u{te eden obid, od serijata {to tie ja pravat do sega, so koja se saka da se uni{ti na{ata sveta i bibliska zemja Republika Makedonija. Zatoa Makedoncite od Amerika im pora~uvaat na svoite bra}a i sestri vo tatkovinata da gi simnat od vlast dosega{nite vlastodr`ci i da otvorat pat za nacionalno obedinuvawe, bidej}i samo taka }e gi prebrodime site sopki {to ni gi pravat la`nite du{egri`nici. Dosta se delbi me|u Makedoncite, potrebna ni e qubov i razbirawe. Samo so splotenost Makedoncite }e mo`at da mu se sprotivstavat na albanskiot radikalizam i nacionalizam.