MAKEDONSKI GLAS PROTIV FEDERALIZACIJA

VITANOV: Ne e tajna deka SPM ja formira taa Koalicija na 29 septemvri 1999 godina neposredno pred pretsedatelskite izbori. Toga{ nie kako partija ja procenivme serioznosta na tie izbori, a procenivme i deka SPM ne smee da razmisluva sebi~no za da istapi so svoj kandidat. Spored nas, mora{e da se zdru`i celokupnata opozicija zatoa {to toga{ po~na razgraduvaweto na RM i proizleze deka sme bile vo pravo. Toga{ se slu~ija najgolemite izborni falsifikati vo dr`avava, toga{ se slu~i zagovorot za RM. Poradi toa nie bezrezervno go poddr`avme kandidatot na SDSM, g. Tito Petkovski. Toga{, ako se se}avate, li~no jas na brifinzite apelirav do site opozicioni partii da se obedinat i da go poddr`at ovoj kandidat, zatoa {to na RM & se slu~uvaa mnogu somnitelni raboti na me|unaroden plan i deka golem zagovor & se kroi na dr`avava od strana na nekoi do toga{ neidentifikuvani sili. Za `al, podocna ispadna deka duri ni SDSM ne be{e imun i potklekna na toj zagovor, pa duri i samite tie go poddr`aa toj Ramkoven dogovor i Zakonot za amnestija i go prifatija pretsedatelskiot protivkandidat, iako celo vreme go uslovuvaa kako gra|anin Trajkovski. Koj e motivot za nivnata promena, mo`e samo da pretpostavuvame, no jas se pla{am deka stanuva zbor za pogolema `elba za fotelji, a ne za principi za ~uvawe na dr`avata. Nam ni treba samo vlast, nam ni treba unitarna, gra|anska, stabilna, zdrava i ekonomski jaka dr`ava. Otstapki vo interes na ne~iii fotelji za nas se neprifatlivi

VITANOV: Nie moravme da mu doka`eme na narodot deka ne ni e do vlast i moravme da poka`eme edinstvo vo opozicijata. Narodot }e n# osude{e ako vedna{ se otka`evme od zdru`enata opozicija. Celo vreme gi ubeduvavme SDSM da ne go potpi{uvaat Ramkovniot dogovor. Denes od edna vremenska distanca od devet-deset meseci na site im e jasno deka Dogovorot e proma{ena rabota. Sega imame izjava na Xaferi deka Ramkovniot dogovor ne e dovolen. Nie toa i go predvidovme. Sega duri gledame deka i Georgievski mnogu lucidno i perfidno saka da poka`e kako toj bil protiv Ramkovniot dogovor na {to nie normalno ne mu veruvame. Me|utoa, sega se postavuva pra{aweto: Koja e razlikata me|u VMRO-DPMNE i SDSM? Nam ne ni e va`no dali Xaferi ili Ahmeti }e bide ucenuva~ot. Nam ni e va`no da gi otstranime ucenuva~ite. Narodot bara{e zdru`uvawe na opozicijata, no so cel da se trgne taa ucenuva~ka politika od strana na albanskiot radikalen faktor. Sega koga SDSM, da ne prejudicirame, principielno se zdru`uva so Ali Ahmeti, iako jas sum ubeden deka tie }e napravat koalicija so negovata partija, koj e motivot SPM da ostane alatka i da go ima balastot vo istorijata na ovoj narod deka nie sme bile sou~esnici vo raznebituvaweto na RM. Nie toa nema da go dozvolime ne samo za fotelji, tuku i za kolku bilo ministerski mesta.

VITANOV: Toa se samo {pekulacii. Se znae deka sega }e ima takvi udari. No, narodot znae da proceni. Ako Ivanov bil kupen od Georgievski, toj }e vlezel vo koalicija so VMRO-DPMNE u{te vo 1998 godina. Nemalo da ~eka ~etiri godini. Na{iot stav kon VMRO-DPMNE e sosema jasen i narodot znae da proceni deka stanuva zbor za apsolutna podmolna nevistina.

VITANOV: Latas ne e na{ ~len. Jas duri i proveriv vo na{ata partija. Toj si e obi~en gra|anin i jas za nego ne sakam ni{to da komentiram.

MS: Postoi li sepak mo`nost Yingo "da se prela`e" po keseto na Georgievski?

VITANOV: Ako gospodinot Yingo ~etiri godini ne potkleknal, sega na pragot na kolapsot na VMRO-DPMNE e iluzorno deka }e potklekne.

VITANOV: Najotvoreno vi ka`uvam deka SPM izleze od Koalicijata za da odi sama na izbori. Postoi mo`nost so nekoi pomali partii nie da sorabotuvame na izborite. No, za toa krajniot zbor }e go dade Republi~kiot odbor na partijata vo tekot na idnata nedela. Li~no jas sum za opcijata da odime sami, bidej}i nie sme leva partija. Vo dr`avata ima 508.000 lu|e koi dnevno ne mo`at da potro{at po pet germanski marki, {to e svetski standard za siroma{tija. Toa zna~i deka sekoj ~etvrti gra|anin vo RM e siroma{en. Zna~i, nam ni treba zdru`uvawe po programska, a ne po partiska osnova. Makedonija se nao|a pred seriozni isku{enija. Dokolku nekoi pomali partii se podgotveni da ja prifatat na{ata programa koja proizleze od Forumot, koj potenciram be{e nadpartiski, zatoa {to lu|eto vo nego u~estvuvaa kako eksperti, a ne kako ~lenovi na partijata, toga{ nie }e pregovarame so tie partii, a mo`no e i da koalicirame.

VITANOV: Ne samo {to imame celosna poddr{ka od site na{i ~lenovi, tuku sega se slu~uva interesna pojava - mnogu lu|e, simpatizeri, duri i ~lenovi na SDSM, za LDP da ne zboruvam, za{to postoi golema razo~aranost na nivnoto ~lenstvo, pristapuvaat kon na{ata partija. Nie s# u{te gi ~uvame vo tajnost nivnite imiwa, zatoa {to se pla{ime da ne im se slu~i ona {to im se slu~i na pratenicite koi izlegoa od VMRO-DPMNE. Tie lu|e nie gi poddr`uvame, gi prifa}ame i smetam deka e krajno vreme makedonskiot narod da gi promeni kriteriumite za vrednuvawe na politi~kite partii i stanuva jasno deka ve}e ne postojat t.n. golemi politi~ki partii.

VITANOV: Edna od glavnite pri~ini poradi koja nie vo 1998 godina ne gi postignavme o~ekuvanite rezultati be{e toa {to bevme mnogu realni. Nie ja nudevme realnata situacija vo RM i ka`avme deka nam ni trebaat 10-15 godini krv, pot i solzi za idnite generacii da `iveat podobro. Nie se nao|ame vo nekoja faza kako {to be{e Japonija vo pedesettite godini, koga `rtvuvaa cela generacija vo siroma{tija, me|utoa imaa cel i dolgoro~na makroekonomska programa. Nie mo`eme da vetime deka vo narednite ~etiri godini }e gi zapreme site negativni tekovi i podocna, vrz osnova na programata koja e detalno izdr`ana, koja e vistinska makroekonomska so realni potencijali, resursi i koncepti, Makedonija da ima onakov prosperitet kakov {to ima na primer edna ^e{ka, {to e sosema realno. Nie imame potencijali, i intelektualci i stru~en kadar, i mo`eme da bideme pristojna dr`ava za `iveewe.

VITANOV: Za `al, jas od toa se pla{am. Toa mora da mu se uka`e na ovoj narod. A osobeno i so ovoj model dokolku apstinira, duri toga{ }e se ostvari federalizacijata na Makedonija. Ako apstiniraat makedonskite glasa~i, mo`e da se slu~i Xaferi, Ta~i i Ahmeti zaedno so Valjoni, Leka, t.n. komandanti na ONA, klasi~ni teroristi, i nekoj si Fazli Veliu, da ni vlezat direktno vo Vladata i da ni bidat ministri. Jas sum ubeden deka makedonskiot narod }e ja proceni serioznosta na politi~kata situacija vo RM, bezbednosta i na opstanokot na ovaa dr`ava i deka kone~no makedonskiot narod }e poka`e deka ima smisla za dr`avotvornost i deka masovno }e izleze na izbori.

VITANOV: ]e vi go citiram Branko Crvenkovski. Toj ka`a deka vo negovata vlada nema da ima mesto za Ali Ahmeti. Me|utoa, toj zboruva za Ali Ahmeti kako fizi~ko lice. Toa ne zna~i deka nema da ima mesto za negovata partija. Tuka e trikot. Samo da ve potsetam deka i Qub~o Georgievski slobodno mo`e da ka`e deka vo ovie ~etiri godini vo negovata Vlada nema{e mesto za Xaferi i Ta~i, {to e vistina. Tie vo nitu eden moment ne bea ~lenovi na Vladata, no toa ne zna~i deka ne ja kreiraa politikata zaedno so Qub~o Georgievski. Toa se evtini, lucidni trikovi, i makedonskiot narod }e gi proceni. Vistinata e deka }e koaliciraat so Ali Ahmeti zatoa {to toj zaedno so niv e golem poddr`uva~ na implementacijata na Ramkovniot dogovor, a vidovme kakvi rezultati poka`a toj.

VITANOV: Vo rakovodstvoto na VMRO-DPMNE ve{to glumat patrioti. Tie ve}e se imaat prodadeno na me|unarodnata zaednica. Licemernata politika na VMRO-DPMNE }e bide otkriena od narodot. No, na{iot strav e deka e, kako {to ve}e rekov, suspendiran Parlamentot, deka toj slu`i za glasawe na stavovite na ona {to }e se dogovorat ~etirite partii - potpisni~ki na Ramkovniot dogovor. Vo Parlamentot se vovede konsenzualna demokratija, ne{to {to e ubistveno za eden unitaren karakter na RM. So vakva praktika nitu eden zakon ne mo`e da bide usvoen bez Albancite. Toa e "de fakto" federalizacija na RM. So vakva praktika {to ja po~naa i DPMNE i SDSM podednakvo, RM nema idnina kako unitarna dr`ava. Toa makedonskiot narod mora da go sfati. Toa e osnovnata pri~ina za na{eto izleguvawe od Koalicijata "ZA" i zatoa nema da koalicirame nitu so SDSM, nitu so VMRO-DPMNE.

VITANOV: Nas vo princip n# raduva {to se vovede proporcionalniot model. Prvo i osnovno od aspekt {to dvojno se namaluvaat tro{ocite za izborite i, {to e mnogu va`no, nemame individui-kandidati, tuku listi. ]e se relativizira pritisokot kon glasa~ot. Barem taka nie se nadevame. Jas s# u{te sum skeptik deka }e imame fer i demokratski izbori. No, vo sekoj slu~aj, ovoj Zakon nudi podobri re{enija od prethodniot.

VITANOV: Ovaa vlast i ne znae drugo da pravi. Deka postoi mo`nost da se falsifikuvaat izborite, toa e pove}e od izvesno. Me|utoa, toa na {to jas se nadevam e deka kone~no i samiot makedonski narod i me|unarodnata zaednica kone~no }e sfati deka bez demokratija ni Evropa nema napredok. So falsifikuvawe na izborite, so naru{uvawe na mirot i bezbednosta, so apetitite za "Golemo Kosovo", so vleguvawe na teroristi, samo se sozdava edna idealna teritorija za {vercuvawe na droga, alhohol, za prostitucija i sli~no od {to direktna {teta trpi Evropa.

VITANOV: Ne veruvam. Siguren sum deka }e se dr`at neutralno, ne gledam pri~ina zo{to bi vlijaele.

VITANOV: Nie, spored me|unarodnite prava i obvrski, dol`ni sme da si ja zacrtame granicata. Ako toa ne go napravime, toga{ pravime kriminal. Se pla{am deka odolgovlekuvaweto na okol~uvaweto na granicata, posebno dol` Kosovo, mo`e da n# dovede do u{te edno Tanu{evci. Kako dr`ava ne reagiravme blagovremeno i ni se slu~i vojna. Odolgovlekuvaweto gi zgolemuva apetitite na Kosovo za velikoalbanskite ambicii. Vladata, no i opozicijata, ako imaat barem malku interes za RM, osobeno (naglasuvam) za za~uvuvawe na unitarniot karakter na dr`avata, mora vedna{ da po~ne so ocrtuvawe na taa granica. Toa e na{a me|unarodna obvrska i toa e zacrtano vo Rezolucijata 1244. Seto neprincipielno me|unarodno vodewe na politikata doveduva do vojna kade bilo i koga bilo.

VITANOV: Mnogu krevka. Sega se puka, no za `al mo`am da konstatiram deka barem devet-deset otsto od pukawata se re`irani od strana na vlasta i toa kako od DPA, taka i od VMRO-DPMNE. S# dodeka pobeduva konceptot na VMRO-DPMNE i SDSM za amnestirawe na teroristi i za Ramkovniot dogovor, s# dodeka me|unarodnata zaednica ne im stavi do znaewe na Albancite deka ne gi poddr`uva vo velikoalbanskite `elbi i stavovi, RM }e bide `rtva na voeni konflikti i raznorazni podelbi i scenarija.

VITANOV: Vladikata Jovan gi obvini za fa{izam i etnofiletizam site onie koi nema da go poddr`at, zatoa {to vo na{ata Crkva imame prefiks nacionalen - MPC. No, vo isto vreme istiot gospodin Jovan se zdru`i so Crkva koja e isto taka etnofiletisti~ka i koja vo imeto ima nacionalen prefik - SPC. Zna~i, spored negovite kriteriumi, isto taka fa{isti~ka crkva. O~igledno e deka ne stanuva zbor za kosmopolitska ideja na hristijanstvoto na Jovana, tuku deka stanuva zbor za skriena, suptilna igra i zagovor na Srpskata i Gr~kata pravoslavna crkva za promena na imeto na Makedonija i na makedonskata nacija. Toa e su{tinata. Vo momentov se znae deka stanuva zbor za licemerie i obid za raznebituvawe na makedonskata nacija i toa vo momenti na krizna situacija, koga na Makedonija najmalku & e potrebno toa. Veruvam vo mudrosta na Svetiot arhijerejski sinod, vo mudrosta od dolgovekovnosta na tradicijata na MPC i ubeden sum deka ovoj gospodin }e bide izoliran vo svojata ideja i deka vo vistinsko vreme na vistinski bratskohristijanski na~in MPC }e bide vo redovite na pravoslavnata vera, no kako priznata avtokefalna crkva, a ne pod {iroka avtonomija na koja bilo sosedna crkva.