FETAI [VERCUVA [E]ER I ZLOUPOTREBUVA SLU@BENI^KI!

Fetai, spored informaciite koi toga{ strueja vo javnosta, dodelil kontingent za bescarinski uvoz na 1.000 toni bel {e}er na privatna kumanovska firma "Seqman turizam", koja se zanimavala so trgovija na golemo i imala samo trojca vraboteni. Ovaa firma dobila edna desetina od vkupno odobrenoto koli~estvo za uvoz na bescarinski {e}er, {to go odobrila Vladata. Za sporedba, skopskata kompanija "KAM marketi", koja vo Skopje ima 20 marketi, dobila dozvola da uveze samo 10 toni {e}er.

Od druga strana, i tie {to dobija del od podeleniot kontingent, ne bea zadovolni od dobienoto, bidej}i toa be{e mnogu pomalku od nivnite barawa i potrebata za kontinuirano odr`uvawe na proizvodstvoto na ovie proizvoditeli za period od edna godina. Na primer, prehranbenata industrija "Vitaminka" od Prilep, kako {to toga{ pi{uvaa mediumite, dobila samo 30 otsto od koli~estvoto {to go barala, a i toa {to go dobila }e & bilo dovolno za dva meseca rabotewe. Drasti~en e primerot so skopskata "Pivarnica" na koja Ministerstvoto za ekonomija & odobrilo uvoz na simboli~ni 150 toni bel {e}er, iako taa godi{no tro{ela po 8.000 toni, {to pretstavuva 35 otsto od vkupnite potrebi na proizvoditelite vo dr`avava koi go koristat {e}erot kako surovina vo svoeto proizvodstvo, a 15 otsto od vkupnata potro{uva~ka na {e}er vo Makedonija.

Firmite koi {e}erot go upotrebuvaa kako surovina za proizvodstvoto, regiraa deka Ministerstvoto za ekonomija podelilo 12.500 toni od predvidenite 15.000 toni bescarinski kontingent na bel {e}er za ovaa godina. Od podeleniot kontingent, 10.000 toni bile nameneti za {iroka potro{uva~ka, a 2.500 toni za prerabotuva~kite kapaciteti, {to bilo premalku za nivnite potrebi. Nekoi od najgolemite prerabotuva~i, kako {to e Bitolskata mlekarnica, podnesoa barawe za dobivawe del od bescarinskiot kontingent. Na spisokot na dobitnici na koi im e podelen bescarinskiot kontingent na bel {e}er, spored toga{nite informacii, se nao|aa 25 kompanii od koi prerabotuva~i se samo "@ito luks", "Evropa", skopska "Pivarnica", "Inospektar", "Vitaminka" od Prilep, Prilepska pivarnica, "Zora" od Gevgelija, "Blagoj \orev" od Veles, "Nasto internacional" od Tetovo i "Grozd" od Strumica.

Vo Ministerstvoto za ekonomija velea deka ministerot Fetai ima diskrecisko pravo da odlu~uva za podelba na koli~estvata od bescarinskiot kontingent, pri {to najprvo vo Ministerstvoto se formira Komisija do koja svoi aplikacii dostavuvaat site zainteresirani kompanii od zemjava. Komisijata pravi lista od site kompanii koi gi ispolnuvaat formalnite uslovi za uvoz, so toa {to treba da imaat devizna garancija za odredeno koli~estvo {to sakaat da go uvezat. Potoa listata so site firmi {to gi ispolnuvaat uslovite se dostavuva do ministerot koj li~no odlu~uva koja kompanija kolkavo koli~estvo }e dobie od bescarinskiot uvoz.

Podelbata na kontingentot za uvoz na bel {e}er, kako {to izjavuva{e Fetai za mediumite, e vo interes na za~uvuvaweto na standardot na naselenieto. So uvoz na {e}er, spored nego, }e se sozdadat i uslovi za pogolema konkurencija na pazarot koja }e odi vo nasoka na namaluvawe na cenata na {e}erot od 43 na 34 denari za kilogram, }e se liberalizira monopolot, bidej}i dosega Bitolskata {e}erana so monopol od 70 otsto go kontrolira pazarot na {e}er.

Predupreduvaweto dojdeno od ovaa fabrika deka nema potreba za uvoz na tolkavi koli~estva bel {e}er ne bea zemeni predvid pri podelbata i uvozot na bescarinskiot kontingent, a reakciite ministerot Besnik Fetai gi prese~e so komentarot deka so uvozot na bel {e}er se {titi interesot na gra|anite nasproti interesot na 300 vraboteni vo fabrikata i nejziniot monopol. I ovaa afera, kako i mnogu dosega, ostana bez epilog.

Ovaa godina se slu~i u{te edna afera vo koja glavniot igra~ be{e ministerot Fetai. Toj & dodeli na nevladinata organizacija "Makedonski centar za me|unarodna sorabotka" (MCMS) bescarinski kontingent za uvoz na 5.000 toni portokali koi treba{e da bidat nameneti za proteranite lica od dr`avava.

Sa{o Klekoski, direktorot na MCMS, toga{ objasnuva{e deka stanuva zbor za akcija {to treba da te~e ~etiri meseci, so cel da im se pomogne na licata od zagrozenite socijalni kategorii da dojdat do ovo{jeto {to voobi~aeno retko ili nikoga{ ne go konsumiraat. Se procenuva{e deka sekoe lice opfateno so programata }e dobiva po 7,5 kilogrami portokali mese~no.

Koli~estvoto od 5.000 toni portokali e ednakvo na {estmese~na potro{uva~ka na ova ju`no ovo{je vo na{ata zemja. Toj podatok, kako {to pi{uvaa mediumite (13.2. 2002 godina) gi vozbudil premierot Qub~o Georgievski i ministrite za vnatre{ni raboti i za finansii, Bo{kovski i Gruevski. Bo{kovski pobaral da ne se dozvoluva uvoz, za{to MVR imalo soznanija deka nekoi nevladini i humanitarni organizacii {vercuvale proizvodi na pazarot pod izgovor deka gi uvezuvaat za pomo{ na raselenite lica. Bo{kovski soop{til deka ekipi na MVR vr{at kontroli vo nekolku takvi organizacii i oti e ogromen rizikot da se povtori {vercot pri uvozot na portokali.

Sepak, Fetai uspea da izdejstvuva odluka za uvoz na portokali i spored toga{nite informacii bilo dogovoreno da dobie dozvola i od Bedredin Ibraimi, ministerot za trud i socijalna politika, ~ie Ministerstvo treba{e da go organizira uvozot.

Klekoski objasnuva{e deka portokalite poteknuvaat od pazarnite vi{oci na Evropskata unija, koi Grcija e obvrzana da gi uni{ti. Namesto toa, preku humanitarnata organizacija "Solidarnost" od Lerin, ovie golemi koli~estva portokali, spored nego, treba da zavr{at na trpezata na makedonskata siroma{tija.

Minatata godina na{ata javnosta ja potrese u{te edna afera vo koja edna slu`beni~ka se obide da tu`i dr`aven funkcioner za otkaz od rabota poradi nemoralni pobudi. Stanuva zbor za ministerot Fetai, koj be{e obvinet za seksualno maltretirawe na slu`beni~ka. Kako {to objavija vesnicite (26.10. 2001 godina) Fetai dodeka bil direktor na Agencijata za sanacija na banki, izbrkal od rabota edna slu`beni~ka, poradi toa {to taa odbila da raboti prekuvremeno.

Izbrkanata slu`beni~ka podnese tu`ba protiv Agencijata vo koja navede deka "od niski moralni pobudi" Fetai ja prinuduval, po zavr{enite dnevni obvrski, da vr{i dopolnitelna rabota vo bifeto. Maltretiranata slu`beni~ka vo Agencijata za sanacija na banki bila vrabotena kako administrator-arhivar vo sektorot za Pravni i zaedni~ki raboti na 04.8.1999 godina. Taa, kako {to naveduva vo tu`bata nejziniot advokat, bila vrabotena po partiska linija, i toa od DPA, a po naredbata izdadena od nekojsi Re{at Nagavci.

Kratko vreme po nejzinoto vrabotuvawe, toga{niot direktor Fetai & frlil oko na novata arhivarka, koja ne obrnuvala vnimanie na toa. Revoltiran od indiferentnoto odnesuvawe na devojkata, Fetai ja otpu{til od rabota. Nekolku dena potoa arhivarkata dostavila prigovor. Fetai ja povikal li~no da dojde i na sredbata ja zamolil da go povle~e prigovorot vetuvaj}i deka }e ja vraboti vo drugo javno pretprijatie. Maltretiranata nasednala na izmamata na direktorot i go povlekla prigovorot. Potoa Feta preku glasnici & pu{til aber deka popusto ~eka da bide vrabotena. Slu`beni~kata po ova pobarala sudsko re{avawe na problemot.

Vo tu`bata taa ne naveduva za kakvi dopolnitelni raboti stanuva zbor. No advokatot gi koristi terminite "ponuda" i "niski moralni pobudi".

Nepoznat ma{ki glas mi se javi na telefon i mi se zakani deka }e bidam likvidirana. Nepoznatiot mi se zakani deka duri i da doktoriram, rabota za mene vo dr`avava nema da ima nikade. Toj re~e deka ovaa sudska procedura nikoga{ nema da bide zavr{ena vo moja korist, izjavi toga{ maltretiranata slu`beni~ka od Agencijata za sanacija na banki. Taa se pojavi vo Osnovniot sud 2 vo Skopje (1.11. 2001 godina) vo procesot protiv toga{niot direktor Besnik Fetai. Ministerot Besnik Fetai ne se pojavi vo Sudot. Mesto nego, prisustvuva{e praven zastapnik na Agencijata vo koja Fetai direktoruva{e pred da stane minister.

Ne se odr`a ni zaka`anata rasprava, bidej}i be{e konstatirano deka Osnovniot sud 2 ne e nadle`en. Po intervencija na dvete sprotivstaveni strani, predmetot be{e prefrlen vo Osnovniot sud 1, zatoa {to deloto bilo izvr{eno vo Agencijata koja e locirana vo Op{tina Centar, {to e podra~je vo nadle`nost na "edinicata". No, epilogot na slu~ajot do den denes ne e poznat.