SUDIITE MU GI OTVORAA PORTITE NA NASILSTVOTO

Sepak, za vakvata slika najmnogu pridonesoa odredeni ~lenovi na Dr`avnata izborna komisija, me|u koi ima i sudii na Vrhovniot sud na Makedonija. Tie gi zgazija osnovnite principi na bo`icata na Justicija. Zatoa "u`ivavme" vo krvavite ramboisti~ki sliki, ufrlenite glasa~ki liv~iwa i iskr{enite glasa~ki kutii. Kako posledica na seto ova ima{e tepani lu|e - aktivisti na odredeni politi~ki partii i raneti vo Ohrid, kako i `rtva vo skopskoto Kondovo. Za ova nikoj ne odgovara{e. Na slednite parlamentarni izbori ni se podgotvuva vreliot kotel na pekolot, a ova se potvrduva so sekojdnevnite pukotnici vo kumanovskiot i tetovskiot krizen region, koi se nadvor od kontrolata na policijata na RM.

Funkcioniraweto na DIK na slednite parlamentarni izbori }e bide u{te pote{ko. Nejzinata dosega{na rabota poka`a deka ima niza pravni anomalii i neprincipielnosti koi se proizvedeni od vlijanieto na politi~kite partii vrz sostavot na ~lenovite na dosega{nata Dr`avnata izborna komisija. Del od niv za zasluga sega se nao|aat na visoki dr`avni ~inovni~ki funkcii, {to sigurno se kosi so ~lenstvoto vo najvisokata izborna komisija vo zemjava.

Najgolema odgovornost za dosega{noto (ne)funkcionirawe le`i vo nejziniot pretsedatel Josif Lukovski, sudija na Vrhovniot sud na Makedonija, koj po parlamentarnite izbori vo 1998 godina ja zameni kontroverznata sudijka Liljana Ingilizova. Lukovski do pred nekolku meseci rabote{e na Oddelot za gra|anski prava, a sega e preraspredelen vo Oddelenieto za Upravni sporovi. Na pretsedatelskite izbori vo 1999 godina negov zamenik be{e gospo|ata Blagorodna Duli}, sudijka koja ja zavr{i valkanata rabota i podocna be{e izbrana za ~len na Republi~kiot sudski sovet, od kade se predlagaat site sudii za nadle`nite sudski instanci vo RM. Vo vremeto na pretsedatelskite izbori, koga se rasprava{e po prigovorite na kandidadite za pretsedatel, Lukovski se po`ali deka e bolen po {to pretsedava~kata funkcija na DIK ja prezede Blagorodna Duli}. Nejzinoto nekolku~asovno vodewe so sednicite na Komisijata dovede do prikrivawe i priznavawe na politi~kiot falsifikat. Na toj na~in se prizna politi~kiot pritisok, reketarstvoto i raznite drugi manipulacii. Na nasilstvoto mu gi otvorija portite.

Na lokalnite izbori vo 2000 godina zamenik na Lukovski be{e Sabit Kranli, a ~lenovi na DIK od Vrhovniot sud bea Stevka Ristovska i Qubinka Muratovska - Markova. Zamenici na ovie ~lenovi na DIK bea Agim Miftari i Zekir Selimi, koj do pred zaminuvaweto vo penzija na lokalnite izbori zaedno so negoviot kolega dojdoa od Vrhovniot sud na Makedonija.

^lenovi na Dr`avnata izborna komisija od VMRO-DPMNE bea Trajko Veljanovski, sega{en zamenik na ministerot za pravda, a negov zamenik vo Komisijata be{e Nikol~e Nikolovski, koj dojde na upraznetoto mesto na advokatot Ko~o Topuzovski. Toj na polovinata od pretsedatelskite izbori zamina vo MVR. Nikolovski sega e predlo`en za kandidat za sudija vo Vrhovniot sud na RM.

Od toga{nata Demokratska alternativa ~lenovi vo DIK bea Tawa Karakami{eva i nejziniot zamenik Zlatko Pejovski. Toj na polovina od lokalnite izbori nekade vo septemvri mesec 2000 godina zamina za generalen konzul vo Atina Republika Grcija. Po negovoto zaminuvawe vo Komisijata DA nema{e delegirano svoj ~len za DIK.

Od DPA ~lenovi bea Halil Sulejmani i negov zamenik Ismail Gardi{ta. Halil Sulejmani sega e zamenik-sekretar vo makedonskata Vlada, a Ismail Gardi{ta zamenik-direktor vo Agencija za dr`avni slu`benici. Od Partijata za demokratski prosperitet bea Maher Ziberi i Safet Kadriu zamenik ~len, koj sega e dr`aven sekretar vo Ministerstvoto za pravda, a dodeka be{e ~len na DIK be{e nevraboten pravnik. Od SDSM za pretsedatelskite izbori be{e Vlado Bu~kovski, koj podocna za lokalnite izbori go zameni Meri Mladenovska - \or|ievska i Boris Kondarko. Od Socijalisti~kata partija bea d-r Todor Kalamatiev i Jagoda Gligorovska.

DIK vkupno broe{e 18 ~lena od koi samo ~lenovite (9) imaa pravo na glas, dodeka vo nivno otsustvo glasaa nivnite zamenici. Sega zasega DIK raboti vo ovoj sostav s# dodeka Sobranieto ne izbere nova komisija so drugi ~lenovi. Spored sega{nite politi~ki kompromisi, vo Komisijata }e ima po ~etiri pretstavnika na opozicijata i na pozicijata, a pretsedatelot }e go predlaga Trajkovski.

Dosega DIK rabote{e spored eden interen dokument koj go imaa usvoeno ~lenovite, no funcioniraweto e normirano i so Zakon koj go donesuva Parlamentot. Delovnikot za rabotata na Komisijata gi popolnuva{e pravnite nedore~enosti vo Zakonot za DIK. Sekoja odluka se donesuva{e so mnozinstvo glasovi. Me|utoa, dosega{noto rabotewe na sednicite na Komisijata poka`a edna vostanovena praktika sudiite od Vrhovniot sud da go re{avaat sporot, bidej}i soodnosot me|u pozicija - opozicija ~esto be{e 3:3. Obi~no pretstavnicite na opozicijata, SDSM, SP i PDP zaedno glasaa, dodeka DPA, DA i VMRO-DPMNE ja branea svojata poziciska {ema na vlast. Zatoa objektivnosta pri donesuvaweto na odlukite be{e zagubena, a vlijanieto na politi~kite partii vrz sudiite be{e ogromno.

Na ovoj haos najmnogu podlegnaa sudiite na Vrhovniot sud koi neprincipielno se izjasnuvaa po oddelni `albeni predmeti. Taka na primer, ako dvete najgolemi makedonski partii VMRO-DPMNE i SDSM gi ob`aluvaa rezultatite od lokalnite izbori na oddelni izbira~ki mesta, se slu~uva{e da se donesat sme{ni odluki. Poradi ova za oddelni izbira~ki mesta vo Berovo i vo Skopje se otvoraa glasa~kite liv~iwa {to ne se sovpa|aa so pristignatite rezultati od izve{taite na izbira~kite odbori i na op{tinskite izborni komisii. Postoeja i banalni karanici za pristignati prigovori koi ne bea zavedeni vo izve{taite, bidej}i oddelni ~lenovi na izbira~kite odbori ne im dozvoluvaa na pretstavnicite na kandidadite i na politi~kite partii da gi vnesat svoite zabele{ki po odnos na odvivaweto i rezultatite na glasaweto. Vo drug slu~aj vo Lipkovo, pretsedatelot na eden izbira~ki odbor voop{to ne go otvori glasa~koto mesto, tuku sam ufrlil glasa~ki liv~iwa. Na drugo mesto, vo sosedstvoto, negoviot kolega so glasa~kata kutija pod pazuvi {etal od ku}a vo ku}a i sobiral glasovi za svojot partiski kolega.

Vakvata v`e{tena atmosfera prenesena od terenot go prodlabo~uva{e jazot me|u ~lenovite na Dr`avnata izborna komisija. Zatoa novite ~lenovi na Dr`avnata izborna komisija }e gi ~eka pekol, od koj }e se izvle~at samo ako razumno odlu~uvaat po mnogu gorlivite problemi {to }e se pojavat za vreme na parlamentarnite izbori. No, u{te sega nivnata rabota }e bide stavena pod lupa zatoa {to vo Republika Makedonija nikoj nikomu ne mu veruva. Prstite na vlasta se dolgi, pa duri i predolgi {to ve}e se metastazirani kaj sudiite vo Vrhovniot sud. Kolku tie }e se izvle~at od kanxite na politi~arite }e zavisi od mnogu raboti, no najmnogu od sopstvenata hrabrost da se povika na razumot i sudiskoto delewe na pravdata. Dosega toa ne be{e taka. DIK rabote{e po stariot politi~ki recept - kadija te tu`i, kadija te sudi. Zasega nie sme osudeni, a tie...

Najgolema odgovornost za dosega{noto funkcionirawe na DIK le`i vo nejziniot pretsedatel Josif Lukovski, sudija na Vrhovniot sud na Makedonija, koj po parlamentarnite izbori vo 1998 godina ja zameni kontroverznata sudijka Liljana Ingilizova. Lukovski do pred nekolku meseci rabote{e na Oddelot za gra|anski prava, a sega e preraspredelen vo Oddelenieto za upravni sporovi. Na pretsedatelskite izbori vo 1999 godina negov zamenik be{e gospo|ata Blagorodna Duli}, sudijka koja ja zavr{i valkanata rabota i podocna be{e izbrana za ~len na Republi~kiot sudski sovet, od kade se predlagaat site sudii za nadle`nite sudski instanci vo RM.

Postoeja i banalni karanici za pristignati prigovori koi ne bea zavedeni vo izve{taite, bidej}i oddelni ~lenovi na izbira~kite odbori ne im dozvoluvaa na pretstavnicite na kandidadite i na politi~kite partii da gi vnesat svoite zabele{ki po odnos na odvivaweto i rezultatite na glasaweto. Vo drug slu~aj vo Lipkovo, pretsedatelot na eden izbira~ki odbor voop{to ne go otvori glasa~koto mesto, tuku sam ufrlil glasa~ki liv~iwa. Na drugo mesto, vo sosedstvoto, negoviot kolega so glasa~kata kutija pod pazuvi {etal od ku}a vo ku}a i sobiral glasovi za svojot partiski kolega.