OBRAZOVANIE
Dvete visokoobrazovni institucii vo dr`avava gi otvoraat vratite za idnite studenti
ZAPO^NUVA TRKATA "SO PARI PO INDEKS"
Pi{uva: Anita DIMOVA
- Skopskiot Univerzitet za idnata u~ebna godina }e primi 9.207 redovni i studenti so participacija. Fakultetski }e mo`at da se obrazuvaat site onie studenti ~ii roditeli od svojot xeb }e odvojat 100 do 200 evra godi{no za onie vo dr`avnata kvota, bez ogled na toa dali se redovni ili vonredni studenti, a za studiraweto so kofinansirawe od 200 do 700 evra vo zavisnost od fakultetite.
- Reformata na maturata }e gi otstrani priemnite ispiti od fakultetite, no selekcijata za baranite disciplini }e ostane problemati~na. Reformite s# u{te se na po~etok, bidej}i univerzitetite se koleblivi vo odnos na promenata na sega{niot sistem so priemni ispiti, me|u drugoto i od finansiski pri~ini.
M
aturskite turkanici ja do`iveaja svojata kulminacija. Mama i tato pre`alija po nekoe denar~e za svoite deca. No, denovive nekako se ~ini deka garderobata i {minkata se staveni vo vtor plan, bidej}i zapo~nuvaat uspisite za idnite akademski gra|ani koi dopolnitelno }e gi obremenat ispraznetite xebovi na roditelite.
Kako {to stojat rabotite, spored najnovite izmeni na konkursite za upis vo prva godina koi se ve}e objaveni, i dvete visokoobrazovni institucii ne vetuvaat mnogu. Tie od idnata godina go zgolemuvaat brojot vo dr`avnata kvota za okolu 30 otsto, no "radosnata" vest be{e deka na skopskiot Univerzitet }e pla}aat site, a Bitolskiot }e im prosti samo na natprose~nite.
EVROTO VO IGRA
Bez ogled na kvotite, studentite na skopskiot Univerzitet "Sveti Kiril i Metodij" i na bitolskiot "Sveti Kliment Ohridski" od ovaa u~ebna godina }e pla}aat za svoeto studirawe vo soglasnost so odlukite koi proizlegoa od ovie dve visokoobrazovni institucii. Dodeka bitolskiot Univerzitet se re{i da im dade odredeni beneficii vo pla}aweto edinstveno na onie studenti koi za idnata godina }e postignat prosek od najmalku 9, na skopskiot Univerzitet rigorozno odlu~ija kofinansiraweto da va`i za site studenti, bez isklu~ok.
Kofinansiraweto na site studenti godinava dopolnitelno gi stimulira{e dvete oficijalni visokoobrazovni institucii da gi otvorat vratite za pogolem broj studenti koi }e sakaat da se steknat so visoko obrazovanie od odredeni oblasti, ne vodej}i pritoa smetka nitu za prostorot, nitu pak za drugite uslovi i mo`nosti koi treba da gi dobijat ovie studenti.
Vo Rektoratot na skopskiot Univerzitet smetaat deka Vladata e dol`na da obezbedi finansiski sredstva za ovie 30 otsto, no i da izdvoi dopolnitelni sredstva od Buxetot na dr`avata predviden za 2003 godina, i pokraj izjavite na ministerot za obrazovanie i nauka deka fakultetite imaat dovolno pari da go finansiraat novite studenti, duri i pove}e otkolku {to e potrebno.
"U{te edna afera vo yidot" - ministerot Nenad Novkovski
Kako i da e, skopskiot Univerzitet "Sveti Kiril i Metodij" za u~ebnata 2002/2003 godina }e primi 9.207 redovni i studenti so participacija. Bez razlika dali se toa redovni ili vonredni studenti, vo zavisnost od fakultetite vo dr`avnata kvota }e se pla}a od 100 do 200 evra godi{no, dodeka roditelite koi sakaat da gi {koluvaat svoite deca so kofinansirawe na studiraweto }e mo`at toa da go storat dokolku izdvojat od 200 do 700 evra. Spored objaveniot Konkurs zz zapi{uvawe studenti vo prva godina na Univerzitetot "Sveti Kiril i Metodij", studiraweto na dr`avnite studenti na Arhitektonskiot, Prirodno-matemati~kiot, Ekonomskiot, Pravniot i Stomatolo{kiot fakultet }e ~ini 200 evra, dodeka na Ma{inskiot, Tehnolo{ko-metalur{kiot, Pedago{kiot fakultet od [tip }e ~ini 150 evra, a za studirawe vo dr`avnata kvota na Grade`niot i na Rudarsko-geolo{kiot fakultet vo [tip studentite }e treba da platat po 100 evra godi{no.
Participacijata na idnite studenti koi }e se odlu~at da go prodol`at {koluvaweto so kofinansirawe se dvi`i od 200 evra na Rudarsko-geolo{kiot fakultet vo [tip, 400 evra na Pedago{kiot fakultet "Sveti Kliment Ohridski" od Skopje na Ekonomskiot i Pravniot fakultet, a na Stomatolo{kiot, Farmacevtskiot i Fakultetot za veterinarna medicina po 700 evra.
Na skopskiot Univerzitet, na koj vo momentov studiraat okolu 32.000 studenti, slednata godina }e im se priklu~at dopolnitelni 30 otsto studenti vo dr`avnata kvota. Site drugi uslovi za upis vo ovaa visokoobrazovna institucija se isti kako i minatata godina, osven novinata deka od idnata godina }e funkcioniraat samo 23 od dosega{nite 24 fakulteti. Od ovaa e izzemen Fakultetot za bezbednost, koj vo idnina treba da prerasne vo Policiska akademija.
Bitolskiot Univerzitet, vo soglasnost so Vladata, u{te od minatata godina go pro{iri brojot na studentite, i toa }e va`i i za u~ebnata 2002/2003 godina. Kako {to spomenavme, toj za razlika od skopskiot Univerzitet, im dava privilegii na studentite koi }e imaat prosek minimum devetka i tie se osloboduvaat od pla}awe samo edna godina. Vo sekoj slu~aj, kofinansiraweto na ovoj Univerzitet ne e novina, bidej}i pla}aweto se vovede u{te vo minatata godina, koga iznesuva{e po 500 germanski marki za site studenti bez ogled na koja kvota & pripa|aat. Vo zavisnost od fakultetot, godinava site studenti pla}aat od 200 do 250 evra.
PRIEMNI STRESOVI
A priemnite ispiti se prikazna za sebe. Radosnata vest e deka vo idnina barem ovie stresovi }e bidat odbegnati, bidej}i sredno{kolcite koi }e sakaat da se zapi{at na fakultet }e polagaat nacionalna matura. Ovoj ispit }e bide obvrska po zavr{uvawe na poslednata godina vo srednoto obrazovanie, a na toj na~in }e se dobie realna slika za steknatite znaewa na sredno{kolcite pred tie da se zapi{at na nekoja visokoobrazovna institucija. Toa zna~i deka Programata za me|unarodna matura }e se izedna~i so programite za gimnazisko obrazovanie, koja s# u{te e eksperimentalna. Na toj na~in }e se odbegnat stresovite i na u~enicite i na roditelite na koi se izlo`eni denovive. Ova e i su{tinata na del od prifatenite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za sredno obrazovanie koi bea izglasani vo Sobranieto na Republika Makedonija. Za ovie novini vo Zakonot soglasnost dava ministerot za obrazovanie i nauka koj gi donesuva programite za polagawe zavr{en ispit, matura i me|unarodna matura, a Programata za polagawe matura ja predlaga Biroto za razvoj na obrazovanieto.
Spored ministerot Novkovski, postoi golem rascep me|u srednoto i visokoto obrazovanie, {to se sogleduva vo nedoverbata na visokoto obrazovanie vo maturata, koja se sproveduva kako zavr{en ispit vo srednoto obrazovanie, poradi {to za priem na visokoobrazovnite institucii se voveduvaat priemni ispiti. Edinstven na~in da se nadmine ovoj problem e da se vovede standardizirana nacionalna matura.
Reformata na maturata se nadevaat i evropskite obrazovni eksperti, }e gi otstrani priemnite ispiti od fakultetite, no selekcijata za baranite disciplini }e ostane problemati~na. Reformite zasega dobro se odvivaat, no toa e samo po~etok na rabotite, zatoa {to univerzitetite se koleblivi vo odnos na promena na sega{niot sistem so priemni ispiti, me|u drugoto i od finansiski pri~ini. Uslovite za finansirawe na visokoto obrazovanie moraat da se podobrat i da se kreiraat novi mehanizmi za uramnote`en i transparenten sistem na priem na univerzitet, kako na primer sistemot na krediti. Ova se istaknuva i vo izve{tajot na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj vo Evropa (OECD), koja vo sorabotka so Paktot za stabilnost, neodamna napravi tematska analiza na obrazovnata politika vo na{ata zemja.
Vo sekoj slu~aj, standardiziranite testovi poka`aa deka vo Makedonija ima dobro obrzovanie koe ima potreba od dousovr{uvawe.
Afera "akademski falsifikatori"
Denovive, pokraj upisite na dvata dr`avni univerziteta, mnogu aktuelna e i aferata okolu kupuvaweto diplomi na fakultetite vo dr`avava, no i od sosedna Bugarija. Najgolem problem se, vsu{nost kupuvaweto diplomi vo dr`avata, potkupite za pla}awe ispit i sli~no, a nekoi fakulteti naplatuvaat i sredstva za podgotovka za priemnite ispiti.
Aferata "pukna" po soop{tenieto na Nastavno-nau~niot sovet na Ekonomskiot fakultet deka po proverka na bugarskite fakulteti se do{lo do soznanie deka 24 makedonski dr`avjani imaat falsifikuvani diplomi koi ~ekaat na nostrifikacija.
Spored ministerot Novkovski, site somnitelni diplomi se dostavuvaat do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti koe treba da gi istra`uva. Dosega ima nad 200 somnitelni diplomi koi se dostaveni do MVR kako edinstveno nadle`no Ministerstvo da utvrduva falsifikati. Toj smeta deka vo idnina treba da se proverat site nepravilnosti koi se slu~uvaat vo na{ata dr`ava i site kupuvawa diplomi kaj nas.
Inaku, kako {to se {pekulira, me|u 24 otkrieni falsifikatori nema zvu~ni funkcionerski imiwa, no pogolemiot del od niv se vraboteni vo dr`avnite institucii, kako referenti vo Vladata i carinata ili vo podra~nite edinici na ministerstvata vo pove}e gradovi vo dr`avava. S# izleze na videlina otkako vo komisiite na Fakultetot se posomnevale vo ispravnosta na diplomite, a od bugarskite fakulteti koi figurirale kako izdava~i na tie diplomi, stignal dopis deka takvi studenti ne studirale voop{to tamu.
Kako glaven vinovnik za vakvata afera, Ekonomskiot fakultet go poso~i Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, zatoa {to ova Ministerstvo s# u{te ne gi podnelo site informacii za nostrificirawe vo soglasnost so ~lenovite 175 i 180 od Zakonot za visoko obrazovanie.