Vrhovniot sud gi otfrli kako neosnovani `albite na "Link telekom" i "Mint konzorcium", so koi ja osporija tenderskata postapka vo koja za vtor mobilen operator be{e izbrana gr~kata kompanija "OTE", koja pak se o~ekuva da proraboti kon krajot na ovaa godina. Vo sudskiot proces dvata kandidati se `alea deka Ministerstvoto za transport i vrski nepravilno ja vodelo postapkata. Nivni glavni argumenti bea deka im bile nametnati dopolnitelni uslovi {to ne stoele vo tenderskata dokumentacija. "Link" i "Mint" se `alea deka gr~kata firma ja dostavila ponudata so zadocnuvawe od 12 minuti, koja bila ra~no napi{ana, bodovite {to gi dobile kompaniite bile namerno skrieni, a so vladinata odluka voop{to ne bilo predvideno da se pregovara so "Mint".

Sindikatot i stopanstvenicite so zaedni~ka strategija }e se obidat da izdejstvuvaat od Vladata namaluvawe na dava~kite vo dr`avava. Ukinuvawe na voeniot danok, spre~uvawe na obidot za zgolemuvawe na DDV, vklu~uvawe vo izrabotkata na zakoni i transparentna privatizacija se osnovnite barawa koi zaedno, sindikalcite i direktorite }e gi ispora~aat na adresa na Vladata. Na sredbata vo SSM dogovoreno e da prodol`at pregovorite za utvrduvawe na minimalnata plata i vo stopanstvoto.

Direktorite od sindikalcite dobija vetuvawe deka za visinata na platata }e ima maksimalna fleksibilnost, imaj}i ja predvid lo{ata kondicija na makedonskoto stopanstvo.

Lozarci i ponatamu go branat Kombinatot, pa duri i po cena na skandalozni scenarija. Dvorot na administracijata na "Lozar", na 19 ovoj mesec go obikolija okolu 150 policajci, za da go obezbedat prezemaweto od strana na "CIP-produkt", no potoa se povlekoa. Vrabotenite vo "Lozar" do docna nave~er ostanaa da de`uraat, so cel da go pre~ekaat doa|aweto na sudskite izvr{iteli, a trgaweto na policijata go protolkuvaa kako blefirawe.

Iako sudot ne dozvoli prisustvo na novinari, sindikalni aktivisti, nitu pak partiski lideri, nabquduva~i od EU i "Kilibarni lisici", tie sepak bea vo publikata otkako si zamina policijata. Ve}e tret pat po red, ne se slu~i i ne se ostvari ni{to od najavenoto prisilno primopredavawe na "Lozar" od strana na "CIP-produkt".

Makedonski telekomunikacii na 24 juni go otvorija noviot deloven centar vo Skopje, vo koj se smesteni delovnite edinici MTnet, MTkom, MTlajn i centralniot marketing na Telekom.

Objektot ima ~etiri kata, izgraden e na povr{ina od 2.900 kvadratni metri, a vo negovata izgradba se investirani 4,7 milioni evra.

Novina e segmentiraweto na dejnostite spored delovnite edinici, so {to tehni~kiot }e se odvoi od marketingot i proda`niot del, izjavi Xon Maneri, generalen direktor na Telekom.

Vo racijata {to ja najavi i ja sproveduva Upravata za javni prihodi za otkrivawe na divovraboteni t.e neprijaveni lica, se otkrieni 671 slu~aj vo 366 firmi. Za ovie pravni lica sledat krivi~ni prijavi vo soglasnost so Zakonot. Ovie podatoci se od izvr{enata kontrola samo od minatata nedela. Kontrolata i ponatamu prodol`uva so zasileno tempo. Celta e spre~uvawe na nezakonskoto rabotewe vo oblasta na finansiite.

Konstituiraweto na prviot Investiciski fond naide na sudir so Vladata. Ministerstvoto za finansii ja ubedi Vladata da donese Odluka za izmena na pravilata za trguvawe na Berzata, so {to sega se preskoknuva Agencijata. Rezultat na ova e proda`ba vo rekordno kratko vreme na dr`avnite paketi na akcii.

Makedonskata berza na 20 juni gi usvoi izmenite na pravilata {to se odnesuvaat na segmentot kade se prodavaat dr`avnite akcii, a predlogot e ispraten na odobruvawe kaj Komisijata za hartii od vrednost. Dokolku bide prifaten, }e se startuva so noviot na~in na trguvawe. Toa prakti~no zna~i prioritetno prodavawe na dr`avni akcii za ke{, taka {to isti akcii }e se prodavaat istiot den edna{ za gotovina, potoa za dr`avni obvrznici.

So ova vlasta re~isi go "rasturi" Investiciskiot fond so koj Agencijata planira{e zna~itelno da go zbogati finansiskiot pazar raspi{uvaj}i i me|unaroden tender za negovo konstituirawe.

Izvozot na jagne{ko meso i ovaa godina }e go dostigne normalniot izvoz od 3.000 toni. Ova go potvrduva faktot {to ve}e se izvezeni 2.234 toni, zaklu~no so krajot na maj, a izvozot se odviva kontinuirano vo tekot na celata godina. Izvozot e realiziran najmnogu vo Grcija - 1.118 toni, vo Italija - 997 toni, vo Jugoslavija - 70,5 toni i vo Hrvatska - 49 toni. Ova se regionite kade Makedonija najmnogu go plasira doma{noto jagne, pri {to obezbeduva nad 10 milioni dolari godi{no samo od izvozot vrz taa osnova. Pobaruva~kata na jagne ovaa godina ja nadmina ponudata na doma{niot pazar, a analogno na toa se zgolemi pazarnata otkupna cena, za razlika od Italija i Grcija. Ova ja soo~i zemjata so vi{oci, pri {to vo presret izleze Ministerstvoto za zemjodelstvo i odobri pomo{ od 35 denari za sekoj kilogram izvezeno meso. Za ostvaruvawe na zacrtanite celi za realizirawe na izvozot se potrebni 78 milioni denari za {to }e bidat neophodni dopolnitelni napori za da se obezbedat sredstvata.

Vo Tirana vo hotelot "Rogner" be{e izvr{ena prezentacija na stru{ko-ohridska turisti~ka ponuda za leto 2002 godina. Prezentacijata ja izvr{ija makedonskiot ambasador vo Tirana, gradona~alnikot na Struga, lica od "Metropol" i od Asocijacijata na turisti~kite organizacii vo Makedonija. Prisutnite turisti~ki agencii projavija golem interes, po prosledeniot propaganden materijal i prezentiranite pansionski ceni. Celta e svrtuvawe na na{iot turizam kon sosedite, osobeno kon albanskite turisti, na koi im se dopa|a Struga. Lani nivniot broj be{e zna~itelno namalen poradi bezbednosnata situacija kaj nas.

Vo vrednost od 6.000 denari, kolku {to iznesuva popularniot K-15, na vrabotenite vo dr`avnite institucii po~naa da im se delat vre}i bra{no, paketi mleko, maslo, ka{kaval, sirewe itn. Ovaa godina za prvpat Vladata go deli regresot pred odmorite, a vrabotenite na ova gledaat kako na predizboren marketing, potenciraj}i deka regresot sindikalno e dogovoreno da se ispla}a vo pari.

Ova e na~in na koj Vladata profitira, taka {to nabavuva produkti od svoi partiski firmi i im obezbeduva zarabotuva~ka i dobro rabotewe, kritikuvaat sindikalcite.

Edinstvena razlika e ke{ot od 2.000 denari, {to im se isplati na buxetarite vo po~etokot na godinata. No i toj kako regres zaostanat od lani, a ostatokot se razbira vo natura. Od dr`avnata kasa na doma{nite firmi }e im se dadat okolu sedum milioni evra za nabavka na proizvodite.

Za desetina dena se o~ekuva pristignuvawe na delegacija na "Kanadska po{ta" vo Makedonija so cel potpi{uvawe dogovorot za zaedni~ko vlo`uvawe vo "Makedonska po{ta". So ova se formira nova kompanija, vo koja sopstvenosta }e bide podelena podednakvo, po 50 otsto pome|u Vladata i "Kanadskata po{ta". Po{tata i ponatamu ostanuva dr`avna, a upravuvaweto za period od 20 godini & se prepu{ta na novata kompanija. Vo dogovorot se predvideni tri fazi na organizacija i aktivnosti, pome|u koi treba da se izvr{i reorganizacija, so cel pretprijatieto da se pretvori vo profitabilna kompanija. Cenite na uslugite nema da se poka~at vedna{, tuku postepeno. Za vi{okot od okolu 800 lica, {to se edna tretina od vrabotenite, se predlaga porano penzionirawe i otvorawe na nova dejnost, vo koja{to so preobuka }e vlezat del od niv.

Na 26 juni pristiga crnoto zlato preku naftovodot Skopje - Solun pu{teno od rezervoarite vo Solun kon Rafinerijata OKTA. Sve~enoto pu{tawe na naftovodot }e se odr`i na vtori juli vo Skopje i Solun, kako finale na najgolemiot investiciski zafat koj be{e dogovoren so proda`bata na na{ata Rafinerija.

Naftovodot e dolg 210 kilometri, ~ini 110 milioni dolari, go povrzuva Skopje so Solunskoto pristani{te, 80 otsto e vo sopstvenost na EL. P. ET. ''Balkanika" i 20 otsto na na{ata Vlada. Za skladirawe na naftata vo na{ata Rafinerija se izgradeni dva rezervoari vo pristani{teto so zafatnina od 80.000 kubni metri, {to ~ine{e dopolnitelni 20.000 dolari.

So naftovodot se o~ekuva Makedonija da go zgolemi proizvodstvoto na 1,5, iako proektiraniot kapacitet e 2,5 milioni toni godi{no. Istovremeno cenata na transportot }e se namali na 21 dolar po ton, namesto sega{nite 25 dolari.

Na 10 juli }e bide likvidirana modnata konfekcija "Astibo", {to ne zna~i deka }e zgasne , tuku }e prodol`i so proizvodstvo. Likvidacijata se javi kako neophodna, poradi istro{enosta na kapitalot, a neophodna e i brza proda`ba. Me|unarodniot tender }e bide raspi{an vedna{ po Odlukata za likvidacija i }e trae eden mesec.

Nada Cvetanovska, ste~aen upravnik vo "Astibo", objasni deka likvidacijata }e bide odobrena na vtoroto ro~i{te vo Osnovniot sud vo [tip, na barawe na okolu 100 doveriteli.