KULTURA

Dramaturgot Traj~e Kacarov za uspehot na negovite piesi

VISTINSKA STRATEGIJA ZA KULTURNITE VREDNOSTI

Razgovarala: Mileva LAZOVA

  • Stavot na Traj~e Kacarov e deka na Makedonija & treba nacionalna strategija za me|unarodno kulturno pretstavuvawe.
  • Ovaa godina dve moi piesi se postaveni na repertoarot na renomirani teatri vo Bugarija, veli Kacarov.

Piesite na dramaturgot Traj~e Kacarov neodamna postignaa golem uspeh na renomiraniot Me|unaroden teatarski festival vo Bugarija. Ovoj Festival be{e otvoren tokmu so pretstavata "Gard", rabotena spored piesata na dramaturgot Kacarov. Pokraj toa {to e poznat kako dramaturg, toj e i organizator na manifestacijata [tipsko kulturno leto, a isto taka i e del od politikata.

MS: Neodamna postignavte uspeh na me|unarodno pretstavuvawe na makedonskata kultura preku Va{ite piesi. Ka`ete ni ne{to pove}e za toa, kako i za Va{iot dosega{en opus?

KACAROV: Ovaa godina dve moi piesi se postaveni na repertoarot na renomirani teatri vo Bugarija. Najprvo, vo april vo dramskiot teatar "Dimitar Dimov" vo Krxali be{e premierno izvedena mojata piesa "Gard" vo re`ija na Dimo Dimov. Potoa, na 4 juni vo Dramskiot teatar "Konstantin Krxali, koj s# u{te e vo tek i se o~ekuva na sve~enoto zatvorawe da prisustvuva i pretsedatelot na Republika Bugarija. Inaku, vo Bugarija se postaveni u{te dva moi teksta. Minatata godina vo Dramskiot teatar "Ra~o Stojanov" vo Gabrovo be{e postavena piesata "No}ta vo koja svetilkata ne treba da zgasne", a vo Sofija vo ~itali{teto "Sveti Kliment Ohridski" pretstavata "Idiotite nikoga{ ne ginat" vo re`ija na Dimitar Stojanov. Moi piesi se vklu~eni i vo Antologijata na makedonskata drama objavena na hrvatski jazik vo Zagreb (2000 godina), kako i vo Antologijata na mladata makedonska dramaturgija, objavena na bugarski vo Sofija (2002 godina). Zastapen sum i vo "Pregledot na makedonskata drama" (Skopje, 2001). Esei imam objavuvano i vo renomiranoto spisanie za literatura "Sovremenik" (vo prevod na bugarski od Petar Karangov koj neodamna kaj nas e dobitnik na Racinovoto priznanie). So svoi pesni sum zastapen i vo Antologijata na makedonski poeti, objavena na albanski vo Tirana (vo izbor na d-r Gane Todorovski), a moi raskazi prevedeni na srpski jazik godinava se objaveni i vo renomiranoto kulturno spisanie "Gradina" od Ni{ (SR Jugoslavija). Dosega 18 moi piesi se postaveni vo razni teatri kaj nas i vo stranstvo. Sum u~estvuval i na brojni me|unarodni simpoziumi za teatarot i sum bil ~len na `iri-komisii na teatarski festivali. Avtor sum na ~etiri zbirki poezija, dve knigi proza, ~etiri zbirki drami i dve knigi teatarski esei. Istovremeno ve}e devet godini sum glaven i odgovoren urednik na spisanieto za umetnost "SUM" koe izleguva vo [tip. Vo Pazarxik be{e premierno izvedena i "Dolgo doa|awe na petlite" vo re`ija na poznatiot bugarski re`iser Svetozar Gagov. Sakam da istaknam i deka so pretstavata "Gard" na 17 juni ovaa godina be{e otvoren Me|unarodniot teatarski festival "Perperikon".

MS: Navistina grandiozen opus za eden relativno mlad ~ovek, posebno vo me|unarodnoto pretstavuvawe na makedonskata kultura preku Va{ite tvorbi. [to mislite za kulturniot mig vo koj denes se nao|a Republika Makedonija?

KACAROV: Kako avtor, ne mo`am da bidam nadvor od slu~uvawata vo makedonskata kultura. Teatarot e mojata osnovna dejnost i najgolema qubov, no dobro sum zapoznat i so preostanatite kulturni sferi. Vo moite esei {to gi objavuvam vo makedonskiot pe~at redovno gi komentiram impulsite {to kulturnata politika gi emanira poslednive godini. Smetam deka na makedonskata kulturna politika & nedostasuva strategija koja kulturniot tvorec }e go stavi vo pozicija koja{to najmnogu odgovara na negoviot potencijal. Na{iot legitimitet i nacionalen makedonski identitet na svetskata scena najeksplicitno mo`e da bide potvrden samo preku eksport na na{ite kulturni vrednosti. Na{ata prisutnost vo svetskata kultura mo`e da bide pointenzivna samo dokolku ja osmislime i realizirame vistinskata kulturna strategija za plasirawe na na{ite kulturni dobra. Nie kako nacija koja s# u{te nekoi ja osporuvaat, tokmu vrz osnova na takvata kulturna strategija, }e bideme vo sostojba u{te podecidno da ja potvrdime na{ata posebnost i razli~nost od drugite nacii.

MS: Vie istovremeno ste i osnova~ na renomiranata manifestacija "[tipsko kulturno leto"?

KACAROV: To~no. Ovaa kulturna manifestacija se odr`uva ve}e 17-ti pat po red. Jas sum nejzin organizator u{te od nejzinoto osnovawe. Dosega sum u~estvuval vo organiziraweto na nad 500 kulturni nastani vo koi nastapile istaknati umetnici od celiot svet. "[tipsko kulturno leto" s# pove}e dobiva dimenzija na me|unarodna kulturna manifestacija, preku koja [tip ja potvrduva svojata uloga na regionalen kulturen centar.

MS: Na krajot ne{to i za politikata. Vie ste odbornik vo Sovetot na Op{tina [tip od redovite na Liga za demokratija.

KACAROV: Mislam deka ~ovek kaj nas te{ko mo`e da pobegne od politikata. Vo Ligata za demokratija po~uvstvuvav golema sloboda i liberalizam, t.e. mo`nost sekoj poedinec da se najde sebesi i da se artikulira vo soglasnost so svoite potencijali. 

Dosega 18 piesi na dramaturgot Kacarov se postaveni vo razni teatri kaj nas i vo stranstvo. U~estvuval i na brojni me|unarodni simpoziumi za teatarot i bil ~len na `iri-komisii na teatarski festivali. Avtor e na ~etiri zbirki poezija, dve knigi proza, ~etiri zbirki drami i dve knigi - teatarski esei. Istovremeno ve}e devet godini e glaven i odgovoren urednik na spisanieto za umetnost "SUM", koe izleguva vo [tip.

Gore

Copyright © 2002 "MAKEDONSKO SONCE"