REPORTA@A
Ostrovot Golem Grad - istoriska vistina so trajni zakonitosti
AVTENTI^NOST NA MINATOTO, SEGA[NOSTA I IDNINATA
Pi{uva: Konstantina ANDONOVSKA
- Golem Grad bil privle~en u{te vo rimskata epoha i podocna vo Srednovekovniot period, {to se potvrdi so dva otkrieni sloja grobovi kaj postojnata crkva "Sveti Petar" (
O
strovot Golem Grad pretstavuva istoriska i iskonska vrednost vo na{ata zemja. Prakti~no toj e edinstven ostrov na teritorijata na Republika Makedonija. Toj e ogromna karpa, koja verojatno se oddelila od sosednite planini zaradi silen zemjotres koga po tektonski pat nastanalo i samoto Ezero. So svojot pompezen pejza` e vrv na perfekcijata na prirodata, koja so godini go gradela i go smestila vo vodite na Prespanskoto Ezero. Golem Grad pretstavuva sinteza na minatoto i istoriskite vrednosti so sega{nosta i idninata. Vpro~em, ostrovot e svedok na vremeto vo drevnosta. Toa go predo~uvaat istoriskite fakti: ostrovot Golem Grad e prvata prestolnina na makedonskiot car Samuil. Ova drevno kopno so godini opstojuva i n# identifikuva kako narod so drevna tradicija i so iskonski koreni, a potvrda za toa se makedonskite crkvi, nekropoli i ostatoci od `iveali{ta izgradeni vo Samuilovoto vreme.
Golem Grad bil privle~en u{te vo rimskata epoha i podocna vo srednovekvniot period {to se potvrdi so dva otkrieni sloja grobovi kaj postojnata crkva "Sveti Petar" (
IV vek). Toa go predo~uva faktot deka makedonskite crkvi se temelele vrz ranohristijanskite baziliki (crkvi), koi opstojuvale vo 4-5 vek. Vo crkvata :Sveti Petar" (XIV vek) postoi freska so mo{ne interesni kompozicii: "Opsadata na Carigrad" i "Begstvo vo Egipet" - retkost na Balkanskiot Poluostrov.Ostrovot Golem Grad go zapliskuvaat bistrite vodi na Prespanskoto Ezero. Ostrovot so svojot bogat kolirit dava prekrasna gletka. Na ovie prostori opstojuva flora specifi~na za Golem Grad, no flora koja so godini opstojuva. Tuka se karakteristi~nite endemi~ni rastenija koi pretstavuvaat raritet vo na{ata zemja i voop{to. Blagoprijatnoto vlijanie na klimata i prirodnite vrednosti se vistinski priroden eliksir za ~ovekot. Vpro~em, ovaa teza se potvrduva so faktot {to Car Samuil prestojuval tuka za da se odmori i da u`iva vo prirodnite ubavini.
Na ostrovot preletuvaat bezbroj ptici koi nao|aat spokojstvo na ovie prostori. Florata zastapena so pove}e vidovi endemi~ni rastenija gi opsipuva prostorot so miris na prirodata. Neizbe`no e da se poso~i opstojuvaweto na fojata - prirodna retkost, {to viree i na samite karpi. Zaradi bavnoto rastewe se pretpostavuva deka najgolemite polusivi stebla se postari od tri veka. Nivniot raspored vo prostorot e neverojatno specifi~en, foja vizavi naredna foja.
Izgradenite crkovni kompleksi koi datiraat od razli~en period od vremeto na Car Samuil (976-1014 godina), navistina svedo~at na drevnosta. Tie se izgradeni ednostavno i se ~ini kako da se srasnati so kopnoto, a pretstavuvaat dreven ornament na prostorot. Del od florata koja e isprepletena so starite gradbi posebno impresionira.
Na ostrovot Golem Grad postojat grobnici na carskata loza, no s# u{te ne e potvrdeno i identifikuvano od naukata so argumenti za {to vsu{nost stanuva zbor. Na karpite koi kako da go obikoluvaat integralno ostrovot, postojat istoriski zapisi koi datiraat od ranohristijanskiot period ili voop{to od vremeto na Car Samuil. Na edna od tie karpi se nao|a glagolski natpis so florenski krst kako najstar pi{an spomenik. Se pretpostavuva deka poteknuva od vremeto na prosvetitelskata dejnost na Sveti Kliment Ohridski (
IX vek), no nau~no ne e istra`en. Starite baziliki, bawite i starite stolbovi voop{to kako specifi~ni gradbi se karakteristi~ni za periodot od Samuilovoto Carstvo, kako eden od avtenti~nite osobenosti na ostrovot Golem Grad, kako pove}e vrednuvan, no pomalku prou~uvan arheolo{ki lokalitet, so koj se potvrduva postoeweto na drevna civilizacija i voop{to carstvo kakvo {to e Samuilovoto.