a desetici zna~ajni
arheolo{ki lokaliteti vo zemjava se vr{at iskopuvawa. Nabrgu, so po~etokot
na letoto }e zapo~ne periodot na iskopuvawa i na u{te nekolku pomali
lokaliteti. Intenzivnite istra`uvawa i iskopuvawa na lokalitetite niz cela
Makedonija, ja potvrduvaat vistinata deka na{ata zemja izobiluva so golem
broj arheolo{ki naodi koi mnogu govorat za korenite i istorijata.
Na golem del od niv, Skupi, Herakleja, Stobi, Lihnidos, }e se odr`uvaat
kulturni programi kako nikoga{ dosega, a se odi kon toa nekoi od niv
(Vardarski Rid) da prerasnat vo vistinska turisti~ka atrakcija.
ISTRA@UVAWA
Vo okolinata na Skopje, ekipi od Muzejot na grad Skopje rabotat na
rimskiot grad Skupi, kaj Zaj~ev Rid i na gradi{tata kaj skopskite sela
Taor i Govrlevo. Na Skupi se iskopuva centralnoto gradsko podra~je, a
naskoro arheolozite }e po~nat da rabotat i na zapadnata nekropola.
Arheolozite od Muzej na grad Skopje se izlezeni na teren i rabotat na
novite neotkrieni momenti za istorijata na Skupi. Po~na iskopuvaweto i na
skopskata neolitska naselba "Tumba-Maxari", kade {to ekipata od
Muzejot na Makedonija raboti so Ketrin Koman` od francuskiot Institut za
nau~ni istra`uvawa. Ekipa od Muzejot i Amerikankata Karolin Snajvli,
profesorka po klasi~ni studii, rabotat na arheolo{kiot lokalitet kaj
seloto Kowuh.
Po intenzivnite iskopuvawa vo poslednive dva meseca na lokalitetot,
poto~no staromakedonskiot grad Vardarski Rid, so koj rakovodi prof. Dragi
Mitrevski istra`uvawata sega zasega se prekinati poradi visokite
temperaturi vo letniot period. Na toj lokalitet Muzejot vr{e{e
konzervacija na stoata (porane{no pazari{te). Patron odnosno sponzor na
iskopuvawata na ovoj lokalitet gi sponzorira "Mobimak", koj
dosega investiral okolu 10.000 evra. Isto taka i na lokalitetot "Isar
Marvinci" koj se nao|a vo blizina na valandovskoto selo Marvinci, vo
tekot na izminatov period bea izvr{eni masovni iskopuvawa pri {to se dojde
do otkritie na zna~ajni naodi vo ovoj anti~ki grad. Istovremeno se
istra`uva{e nekropolata "Lisi~in dol" koja e blisku do
lokalitetot "Isar Marvinci", a tamu tuku{to zavr{ija i
godina{nite iskopuvawa.
ANGA@IRANOST
Arheolo{kiot tim od Zavod i Muzej od Bitola ve}e gi zapo~naa
iskopuvawata na teatarskiot plo{tad na Herakleja Linkestis, a vo me|uvreme
}e postavuvaat probni sondi na bedemot na gradot za da ja fiksiraat
negovata linija. ]e se vr{i i preventivna za{tita na mozaicite i na
episkopskata bazilika. Direktorot na Muzejot i Zavodot vo Bitola, Ivan
Jolevski smeta deka anti~kiot teatar }e bide "celosno"
iskoristen za manifestacijata "Heraklejski ve~eri" zatoa {to toj
e najakusti~en od site anti~ki teatri vo zemjava.

Vardarski
Rid
Bitolskite arheolozi isto taka intenzivno rabotele dva ipol meseci na
lokalitetot Porojnica, koj se nao|a do elektri~nata centrala "REK
Bitola" pri {to se otkrieni tri golemi reljefni plo~i, izraboteni od
mermer. Spored direktorot Jolevski, a sekako i spored arheolo{kiot tim koj
rabotel na lokalitetot, ovie mermerni plo~i se mnogu interesni, no s# u{te
ne se datirani nitu identifikuvani.
Ekipi od prilepskiot Muzej }e po~nat so iskopuvawa vo vtorata polovina
na mesecov koga }e se raboti na dva praistoriski lokaliteta, a vo
septemvri i na edna srednovekovna nekropola. Godinava }e bidat
konzervirani i nekolku crkvi-spomenici na kulturata vo prilepskoto selo
Varo{.
I vo Ki~evo }e prodol`at iskopuvawata na kne`inskiot manastir, a }e se
postavat sondi i na Kitino Kale. Edinstveno vo Tetovsko, Muzejot od ovoj
grad ne mo`e da vr{i iskopuvawa poradi poznatata politi~ka sostojba, iako
postojat proekti odobreni od Ministerstvoto.