NOVA STRATE[KA ZADA^A NA DAG

Rakovodstvoto na KPG, vooru`enata borba na DAG ja koriste{e kako sredstvo za pritisok za prekin na Gra|anskata vojna i za gra|ansko-demokratski razvitok na Grcija. Me|utoa, vo fevruari 1946 g. ja napu{ti gornata cel i taktikata za nejzino realizirawe i ja natovari DAG so zada~ata da go sovlada pritivnikot, odnosno da ja zazeme vlasta. Vo eden partiski dokument vo vrska so toa, me|u drugoto, se veli: "...Politbiroto na CK na KPG na svojata sednica {to ja odr`a na sredinata na fevruari 1947 godina, otkako ja anlizira sostojbata zaklu~i deka demokratskoto dvi`ewe prodol`uvaj}i go celosnoto iskoristuvawe na site legalni mo`nosti, treba da se smeta deka vooru`enata borba stanuva glavna i vo vrska so toa prezede redica prakti~ni merki.

Rakovodstvoto na KPG gornata svoja odluka ja obrazlo`i so slednoto: deka Grcija i pokraj dobienata pomo{ od zapadnite zemji se nao|a vo te{ka ekonomska kriza (inflacija, nevrabotenost i sl.) Narodnite masi se ubeduvaat od samoto iskustvo deka izlezot od dene{niot haos na Grcija ne mo`e da bide drugo, osven borba za eden narodno-demokratski `ivot i razvoj na zemjata.

Gr~kiot monarhofa{izam so pomo{ na Angli~anite okupatori prezede uni{tuva~ki pohod protiv narodot, protiv negovite demokratski slobodi i organizacii so cel da se pretvori Grcija vo poligon na voena baza na angloamerikanskiot imperijalizam vo Isto~noto Sredozemie i Balkanot. Narodnodemokratskoto dvi`ewe zakrepna od pohodot na desnicata po dogovorot vo Varkiza i vo 1946 godina, zabele`a uspesi vo site sektori. Vo izborite na sindikatite i na Osmiot kongres na Generalnata federacija na rabotnicite, pretstavnicite na KPG-EAM dobija 90-95 otsto od glasovite. Isto se slu~i i vo drugi rabotni~ki i profesionalni organizacii i sojuzi. DAG vo fevruari broi 20.000 borci pod edinstvena organizacija i komanda. Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe vo Grcija vo osnova so svoi sili i neophodnata pomo{ od site demokrati prijateli od stranstvo e vo sostojba duri vo 1947 g. da dade re{itelni udari protiv monarhofa{izmot. Dokolku DAG ja dobie potrebnata pomo{ }e mo`e vo najkus period vo svoite redovi da ima preku 50.000 borci i da stekne politi~ko i strate{ko edinstvo i sodr`ina {to }e & ovozmo`at da gi realizira po{irokite mo`ni celi na narodnodemokratskoto dvi`ewe. Toa se pretpostavkite za uspeh na odlukata na rakovodstvoto na KPG od fevruri 1947 godina. Odlukata be{e nerealna pa zatoa i ne uspea. Za da se sogleda nerealnosta na odlukata, }e privedeme nekolku podatoci za sostojbite na atinskiot re`im i politikata na golemite sili vo Grcija neposredno pred i po donesuvaweto na istata. Vladinata vojska broela okolu 100.000 vojnici, policijata okolu 30.000 i nekolku iljadi paradr`avni i paravoeni formacii - MAI (edinici za bezbednost na vnatre{nosta) vooru`eni so najmoderno anglisko oru`je. Dve britanski divizii bea stacionirani vo Grcija so zada~a da go branat re`imot od vnatre i od nadvor. Brojni stopanski i voeni misii prestojuvaa vo Grcija so zada~a da rabotat vo razvitokot na stopanstvoto, organizacija i obuka na vooru`enite sili i sl. Na 30.1 1947 g. vo Grcija pristigna Anketnata komisija na OON za da gi ispita obvinuvawata na gr~kata Vlada deka sosednite zemji se vinovni za Gra|anskata vojna.

Pokraj Velika Britanija od esenta 1946 g. i SAD projavuvaat golem interes i gotovnost da & pomognat na atinskata Vlada vo borbata protiv DAG. Funkcioner na Stejt departmentot na 25.9. 1946 g. izjavi deka strate{koto zna~ewe na Grcija za bezbednosta na SAD se dol`i na faktot deka be{e edinstvena zemja na Balkanot, {to s# u{te ne padna pod sovetsko vlijanie. Amerikanskata Vlada e re{ena da gi prezeme site potrebni merki za da go za{titi nejziniot teritorijalen i politi~ki suverenitet, bidej}i ja smeta{e za zna~ajna za bezbednosta na SAD.

Pretsedatelot Truman vo eden memorandum do gr~kiot kral \eor|i naveduva deka SAD se gotovi da & dadat sestrana pomo{ za za{tita na nejzinata nezavisnost i teritorijalniot integritet. Omasovuvaweto na vooru`eniot sudir na krajot na 1946 g. u{te pove}e go predizvika interesot na Amerikancite i nivnata re{enost da & pomognat na gr~kata Vlada. Spored Amerikancite, SSSR i negovite sateliti Albanija, Jugoslavija i Bugarija imaa za cel da ja otcepat Egejska Makedonija od Grcija i da ja pripojat kon Jugoslavija, da ja prisoedinat Zapadna Trakija kon Bugarija so cel Bugarija i SSSR da se steknat so izlez na Egejsko More i da mu obezbedi na SSSR povolna pozicija na Tesninite od strana na Egejot.

Na 18.1. 1947 g. vo Atina pristigna amerikanska stopanska misija so zada~a da gi ispita spomenatite sostojbi i da predlo`i merki za razvoj na gr~koto stopanstvo. Ednovremeno so donesuvaweto na gornata odluka, be{e donesena i odluka za prisilna regrutacija na borci za DAG. Prvin bea povikani da stapat vo partizani borcite na ELAS. Povikot dade slabi rezultati zatoa {to pripadnicite na Dvi`eweto na otporot ne se odzvaa na povikot. Taka na primer, od 350 borci vo ELAS od s. Nestram, Kostursko, nikoj ne postapi po povikot. Ist be{e slu~ajot i so grat~eto Rupi{ta i drugi mesta. Treba da se istakne deka golem del od tie borci ostanaa dosledni na svoite demokratski ubeduvawa, poradi {to bea represirani od vlastite. Toa e eden od zna~ajnite pokazateli deka vo Grcija po Vtorata svetska vojna nedostigaa osnovni uslovi za vooru`ena presmetka na levicata so desnicata.

Otkako ne uspea akcijata so borcite na ELAS, G[ na DAG vo po~etokot na mart izdade naredba za prinudna regrutacija odnosno mobilizacija na borci za DAG i toa od dvata pola i ovaa akcija ima{e ograni~eni rezultati. Eden broj za da ja izbegnat mobilizacijata se sokrija vo gradskite centri {to se nao|aa pod kontrola na atinskiot re`im. Mobilizacijata relativno ima{e uspeh vo vnatre{nota na Makedonija i toa pove}eto od mobiliziranite bea Makedonci i Makedonki. Taka, na primer, vo Jugozapadna Makedonija brojot na borcite na DAG vo fevruari 1947 g. pred da stapi naredbata za mobilizacija, iznesuva{e 2.221, a za dva meseca, odnosno do april istata godina iznesuva{e 6.235 borci. Ili od vkupno 23.500 borci kolku {to vo septemvri 1947 godina broe{e DAG, 16.550 bea od egejskiot del na Makedonija od koi 10.500 od Zapadna Makedonija, 1.500 od Centralna Makedonija i 4.500 od Isto~na Makedonija.

Pred donesuvaweto na odlukata okolu novata zada~a na DAG, {efot na Ogranokot na KPG vo Belgrad. Janis Joanidis. na 11.1. 1947 g. so pismo li~no se obrati do J.B. Tito za finansiska i druga pomo{. Baraweto be{e pozitivno re{eno. Na 6 april 1947 g. liderot na KPG ilegalno ja pomina gr~ko-jugoslovenskata granica, pristigna vo Belgrad i se smesti vo ku}ata na biv{iot srpski premier @ivkovi}. Vo Belgrad Zaharijadis se sretna so J.B. Tito i drugi jugoslovenski rakovoditeli vo vrska so pomo{ta na DAG. Ednovremeno Zaharijadis go zede vo svoi race rakovodeweto na aktivnosta na KPG vo stranstvo {to dotoga{ ja dr`e{e Janis Joanidis i po~na samiot da ja rakovodi partiskata rabota so Grcija, dr`ej}i vrska so PB na KPG vo Atina i so G[ na DAG vo planina, glavno preku radiogrami.

Na 21 april 1947 godina se odr`a sredba me|u Tito i Zaharijadis, a sledniot den Zaharijadis pismeno mu se obrati na jugoslovenskiot lider. Na sredbata i vo pismenoto obra}awe Zaharijadis go zapozna Tito za sostojbata i perspektivite na vooru`enoto dvi`ewe, za planovite na dvete sprotivstaveni strani, za strategijata i taktikata na KPG, za zna~eweto na pomo{ta {to ja dava Jugoslavija i sl.

Na sredbata i vo pismenoto obra}awe Zaharijadis go informira Tito za opredelbata na KPG za vooru`ena borba i za razvitokot na DAG, koja se oformi vo regularna armija sostavena od 20 iljadi borci. Celta na vooru`enata borba, spored Zaharijadis, e nacionalna nezavisnost na Grcija i narodna demokratija. Pokraj pomo{ta {to mu ja davaat Angloamerikancite na monarhofa{izmot, DAG koja za kus vremenski period uspea da dostigne 50.000 borci, da ja prezeme inicijativata i da nametne edna poseriozna situacija vo vnatre{nosta na Grcija i da sozdade cvrsta slobodna Grcija. Re{ava~kiot udar protiv monarhofa{izmot, DAG }e go dade vo Egejska Makedonija, za{to spored Zaharijadis od politi~ki, nacionalen, voen i geografski aspekt toa najnevralgi~no i bilno podra~je za monarhofa{izmot, e najpovolno za DAG za da odgovori na gornata zada~a, re~e Zaharijadis. DAG treba dobro da se vooru`a. Otkako mu se zablagodari na Tito za pomo{ta {to ja dava Jugoslavija na DAG, Zaharijadis go moli da intervenira kaj drugite "bratski" partii da go storat istoto. Zaharijadis pobara okolu 20.000 privrzanici i simpatizeri na KPG i vooru`enata borba {to ja vodi DAG, da se prefrlat od Grcija vo Jugoslavija za da poslu`at kako izvor za regrutirawe na borci za DAG.

Tito, kako i vo april 1946 g. celosno ja odobri opredelbata na KPG so revolucionerni metodi i sredstva da se presmeta so svojot protivnik i veti sestrana pomo{ za ostvaruvawe na taa cel. Liderot na KPG, Nikos Zaharijadis, so cel da izdejstvuva pomo{ za DAG, na po~etokot od vtorata dekada na maj 1947 g. ja poseti Moskva i na 13 maj dostavi Memorandum do rakovodstvoto na KPSS pod naslov "Za situacijata vo Grcija". Vo Memorandumot Zaharijadis dava svoe viduvawe za povoenata gr~ka stvarnost i dava{e podatoci za sostojbite vo KPG i vo DAG. Zaharijadis vo Memorandumot naveduva deka i pokraj brojnite ofanzivni operacii na vladinata armija, DAG e posilna, deka vnatre{nata situacija na Grcija prodol`uva da poka`uva optimisti~ki perspektivi i deka narodno demokratskoto dvi`ewe na Grcija, vo osnova so svoi sili i neophodnata pomo{ na prijatelite od stranstvo e vo sostojba, duri i vo 1947 godina da mu dade re{itelni udari na monarhofa{izmot i da gi realizira po{irokite svoi strate{ki celi. Za da mo`e da go ostvari toa, nu`no e DAG da bide snabdena so neophodnoto oru`je za vooru`uvawe na 50.000 borci. Na 22 maj Zaharijadis se sretnal so Andrej @danov i go informiral za aktuelnite nastani vo Grcija, za politikata na KPG, za sostojbata vo nea i za DAG.

Zaharijadis osobeno se zadr`a na sostojbata vo DAG, nejzinite potrebi i zada~i i vo vrska so toa potencira: "Ni treba za DAG voen materijal. Ako ne bide daden vo ovaa godina i smetaj}i deka Angloamerikancite }e prodol`at so isto tempo da ja pomagaat gr~kata reakcija, nie vo Severna Grcija, vklu~uvaj}i go i Solun, mo`eme da sozdademe nova sitaucija". Vo prodol`enie Zaharijadis pobara oru`je za 50.000 borci vo oru`je i pari.

Nemame konkretni podatoci {to e dogovoreno me|u Zaharijadis i sovetskoto rakovodstvo. Eden izvor vo vrska so rezultatite od razgovorite vo Moskva e radiogramata na Janis Joanidis do PB na CK na KPG vo Atina vo koja lakonski izvestuva: "Do PB na KPG, Atina. Poslednite nedeli Kukos se sretnal so dedo i razgovorite {to gi vodel so nego za na{ite problemi se pozitivni. Od rezultatite treba da bideme zadovolni".