MAKEDONSKI NARODNI PRIKAZNI I PESNI SO ANTI^KO-MAKEDONSKA SODR@INA

Sepak, mo`ebi prv zapis za pesna posvetena na anti~ko-makedonskata istorija imame kaj Teofilakt Ohridski. Vo svojot trud "Teofilakt Ohridski za muzikata vo Makedonija od 11 do 12 vek" ("Makedonska muzika", br. 2, 1979, str. 39 - 46), poznatiot makedonski istra`uva~ na srednovekovna Makedonija, Branko Panov, spomenuva edno pismo na Teofilakt Ohridski vo koe toj pi{uva deka koga bil vo (citat): "varvarskata zemja - Makedonija", naselenieto vo Ohrid go do~ekalo so peewe na (citat): "nekakva borbena i pobedonosna pesna", za koja Teofilakt veli deka vo nea narodot gi opejuval (citat): "svoite ~estiti vremiwa".

Vizantiskiot istori~ar i pisatel Nikifor Grigora, za vreme na svojata poseta na Strumica vo 1326 godina, opi{al nekoi od narodnite pesni {to tamu gi slu{nal. Toj decidno tvrdi deka (iako ne go razbiral jazikot na tamo{noto naselenie) strumi~kite narodni pesni mnogu potsetuvale na - frigiskite! ("Odbrani ~etiva za istorijata na makedonskiot narod", Skopje, 1951, str. 122). Se znae deka Frigijcite (Brigijcite) igrale glavna uloga vo etnogenezata na anti~kite Makedonci, pa ottamu gledame deka Makedoncite vo 14 vek, kako svoe nasledstvo, s# u{te gi neguvale starite anti~ko-makedonski (brigiski) motivi vo narodnite pesni.

Mnogu podocna, francuskiot general Fransoa de Tot, koj rabotel vo Carigrad od 1768 do 1775, vo svoite "Spomeni" zapi{al:

"Dvaeset i dvajca Makedonci, sekoj so pu{ka na ramo, dojdoa tuka i sobrani vo edna kr~ma peeja pesna za pobedite na Aleksandar. "(Aleksandar Matkovski: "Makedonija vo delata na stranskite patepisci 1371-1777", Skopje, Misla, 1991, str. 833).

Ovie Makedonci bile obi~ni rabotnici i na ova svedo{tvo }e se navratime i vo prodol`enie.

Svedo{tvo deka spomenot za Aleksandar Makedonski ostanal me|u Makedoncite vo prvata polovina na 19 vek, dal i ruskiot istaknat deec Viktor Grigorovi~. Vo vrska so impresiite od negovata poseta na Makedonija vo 1844-1845 godina, toj zapi{al:

"Vo site krai{ta {to gi posetiv, jas nemam ~ueno drugi imiwa osven imiwata na Aleksandar Veliki i na Marko Krale. I edniot i drugiot `iveat vo spomenite na narodot... Spomenot za Aleksandar Veliki sepak e pove}e utvrden kaj narodot".

Viktor Grigorovi~ zapi{al i edna narodna prikazna za makedonskiot car Filip Vtori. Toa vsu{nost e prvata zapi{ana makedonska narodna prikazna voop{to! Makedonskiot folklorist Kiril Penu{liski, vo Knigata za Cepenkov (cit. delo, str. 520), }e zapi{e:

"'Car Filip sos sonce ~init oblok'" e prvata na{a zabele`ana prikazna od Ostrovo. Ja zapi{al Viktor Grigorovi~ vo vremeto na negovoto patuvawe po Makedonija. Taa e objavena duri vo na{e vreme".

Zna~i prvata zapi{ana makedonska narodna prikazna se odnesuva tokmu na slavniot anti~ko-makedonski car Filip Vtori.

Makedonskiot nau~nik Haralampie Polenakovi}, vo svojot trud: "U{te edna varijanta od makedonskata narodna umotvorba 'Car Filip sos slonce oblok ~inil'" (Izbrani dela 2, Skopje 1988), naveduva duri ~etiri narodni prikazni ili pesni (a mo`ebi i samo varijanti) za makedonskiot car Filip Vtori.

I ~e{kiot nau~nik I. Dorovski vo svojata studija za vrskite me|u ^esite i Makedoncite objavuva faksimil od edna (citat): "makedonska narodna pesna, zapi{ana od V. I Grigorovi~". (J. Dorovsky, "Ceske zeme a Balkan", Brno 1974).

Bosanskiot zapi{uva~ na makedonski narodni umotvorbi i obi~ai Stefan Verkovi}, poznato e deka prestojuval vo Makedonija pove}e godini vo sredinata na 19 vek. Toj priznava deka bil mnogu iznenaden koga vo Makedonija otkril narodni pesni za li~nosti od anti~ka Makedonija. Duri ovie pesni toj gi proglasil kako svoe najgolemo otkritie. Vo edno svoe pismo Verkovi} svedo~i:

"Ova premnogu va`no i nenadejno otkritie se slu~i vo prvata ~etvrtina na 1865 godina. Toa be{e edna mala pesna za Aleksandar Veliki, carot Makedonski. Do krajot na godinata najdov u{te dve pesni za nego. Slednata 1866 godina naidov na u{te postaro otkritie - na pesna za Orfej!" (Stefan Verkovi}, cit. delo, str. 347).

Zna~i, Verkovi}, ne samo {to otkril makedonski narodni pesni za Aleksandar Makedonski, tuku i za Orfej, za kogo se znae deka bil roden i pogreban vo Makedonija (za {to }e pi{uvame vo prodol`enie).

Stefan Verkovi} ostavil i drugi svedo{tva za makedonski narodni tvorbi so anti~ko-makedonski elementi, na koi nai{ol za vreme na svojot dolgovremen prestoj vo Makedonija. Pritoa svedo~i deka golem broj vakvi predanija imalo kaj makedonskoto koleno Marvaci (`iteli na del od dene{niot pirinski del od Makedonija). Vo ve}e spomenatata kniga za Verkovi} (cit. delo, str. 152), ~itame:

"Marvacite... go naseluvaat nevrokopskiot okrug {to se prostira me|u planinata Kremen i Momina Kula i slu`i kako estetski del me|u Nevrokop i Razlog... Kaj Marvacite ima prikazni i narodni predanija od najodamne{noto minato, koi bi mo`ele da popolnat mnogu prazni mesta vo op{tata i mesna slovenska istorija, kako i da razjasnat i korigiraat mnogu pogre{ni i neumesni mislewa i dokazi na starite i novi istori~ari za narodite {to `iveat na Balkanskiot Poluostrov, za nivnite pradedovci, starite Trakijci, Makedonci i Iliri... Pokraj predanijata i prikaznite kaj Marvacite ima i narodni pesni, mnogu qubopitni i va`ni, koi se odnesuvaat na najdale~noto minato; na ova se odnesuva i pesnata za doa|aweto na Slovenite od Azija (od dale~nata Kineska zemja, kako {to ka`uva pesnata) na Dunav; u{te pesnata za Aleksandar Veliki i negoviot kow Bucefal; za pohodot negov vo Azija i vojnata so Darie i Por - carot indiski. Ovaa mnogu va`na pesna za re{enieto na potekloto na starite Makedonci, Trakijci i Iliri, inaku e otkriena vo seloto Ker~ovo, {to se nao|a vo Volovi{te, Demirhisarski okrug, kako {to mi raska`a ov~arot Stojan Me~karov. Isto takva pesna imam i od seloto Kru{ovo, vo istiot okrug, no taa e sostavena malku poinaku".

Stefan Verkovi} zapi{al i deka vo jugozapadniot del na Makedonija, lu|eto sebesi se deklarirale kako ~isti Makedonci, potomci na Aleksandar Makedonski.

Za zastapenosta na Aleksandar Makedonski vo makedonskiot folklor pi{uvale i sobira~ite na narodni umotvorbi Kuzman [apkarev i Marko Cepenkov. Kuzman [apkarev zapi{al:

"Pokojniot mi tatko vo detstvoto na{e ni raska`uva{e mnogu prikaski me|u koi nekoi za Marko Krale i za car Aleksandra - Aleksandar Veliki..." (Kuzman [apkarev fusnota pod prikaznata 123, pod naslov "Dobroto nikoj pat ne ginat").

Marko Cepenkov vo fusnota pod prikaznata "Premudri Solomon koga vlegol vo {i{e v more" zapi{al:

"Eden mi raska`uva{e prikazna sli~na na ovaa, samo {to namesto Solomona - Aleksandar Makedonski" (Marko Cepenkov: "Makedonski narodni prikazni" Kniga 2, Skopje,1989, prikazna 270.).

Svedo{tvo za, do neodamna, malku poznata makedonska narodna pesna, posvetena na carot Aleksandar Makedonski sre}avame i vo folklornata zbirka na egejskiot Makedonec Dimitar Pop-Dimitrov (koj, vo momentov koga gi pi{uvam ovie redovi, `ivee vo svoeto rodno selo Cakoni vo okolinata na Voden). Ovoj deec so godini sobiral makedonski narodni umotvorbi niz pove}e gradovi i sela na egejskiot del na Makedonija. Me|u vakvite tvorbi bila i pesnata za carot Aleksandar Makedonski, koja mu ja ispeal 84-godi{niot Tanas Markov. Del od pesnata glasi:

Inaku pesnata bila mo{ne dolga i traela okolu petnaesetina minuti (v. "Nova Makedonija" 01 i 02.11.1997, str. 7).

Vo sredinata na 19 vek francuskiot slavist Siprijan Rober zapi{al edna pesna za Aleksandar Makedonski, koj gi molel bogovite da bdeat (citat): "nad negoviot narod slaven so herojski srca, poradi {to zaslu`uvame da go nosime ubavoto ime Sloveni. Ova ime go dobivme od ustata na samiot Aleksandar, voshituvaj}i se na juna{tvoto na{e, junakot od Makedonija izre~e pred smrtta deka go prokolnuva sekogo, koj, vo idnina }e govori lo{o za narodot slaven. Na toj narod, kako nagrada za juna~kite dela toj mu gi zave{ta oblastite {to se prostiraat od Jadranskoto More pa se do okeanot na ve~nite ledovi. Aleksandar saka{e celata taa zemja nikoga{ da ne `ivee po drugi zakoni, osven po zakonite na slavnite". (Citirano od knigata na Lidija Slaveska: "Etnogenezata na makedonskiot narod, Skopje, 1992, str. 34-35). Inaku, ovoj zavet bil objaven vo original na francuski vo 1852 godina.

Vo "Zbornikot od makedonski i bugarski narodni i umetni~ki pesni" od 1909 - 1910 godina (spored Mihajlo Georgievski: "Slovenski rakopisi vo Makedonija", Skopje, 1988, str. 161-173), na str. 68, spomnata e pesna vo koja se spomenuva anti~ko-makedonskiot car Karan. Prvite stihovi na ovaa pesna glasat:

Iako pesnata o~igledno e zapi{ana na bugarski, pove}e od jasno e deka po sodr`inata toa e makedonska pesna. Vo prodol`enie sleduvale u{te 28 stihovi.

Makedonska narodna pesna za carot Karan spomenuva i makedonskiot prerodbenik Isaija Ma`ovski vo svoite "Spomeni" (Sofija, 1922). Toj raska`uva kako, na den 23.02.1867 godina, prestojuval vo seloto Sosalija (Enixe-Vardarsko) kaj svoite vujkovci, bra}ata Haxi Sekovi. Ve~erta, kaj niv do{ol nekoj Evrein za da kupuva volna i otkako zavr{ile rabota sednale i peele makedonski narodi pesni. Toga{ bra}ata Haxi Sekovi ispeale nekolku stari pesni za makedonskiot car Karan i Soluna devojka. Vo vrska so ova Ma`ovski pi{uva:

"Slu{aj}i gi pesnite, Evreinot za~udeno gi pra{a kako mo`ele da se za~uvaat ovie pesni od tolku staro vreme. Starcite Haxi Sekovi mu odgovorija deka ovie pesni se ostanati u{te od staro vreme i istite bile prenesuvani od tatko na sin. 'Tie bile peeni od na{ite tatkovci i dedovci, ta i nie sme gi nau~ile od niv da gi peeme.'" (cit. spored Gane Todorovski: "Veda Slovena", Skopje, 1979, str. 30).