VERATA NA[A RISJANSKA
Vo katedralniot hram "Sveta Sofija" vo Ohrid
VOSKRESNUVAWE NA EDEN NEPRAVEDEN ZABORAV
Pi{uva: Dragan ZAFIROV
- Hramot "Sveta Sofija" vo Ohrid ostanal bastion na makedonskata sloboda, vera pravoslavna, pametnik nekoga{en sega{en i utre{en.
- So svet pietet, bratska i sveta qubov pome|u arhijereite i samoto sve{tenstvo na ~elo so g.g. Stefan zapo~na svetata bo`estvena Zlatoustova liturgija.
24
juni 2002 leto Gospodovo. Nastan na stoletieto. Videnie koe ni ostavi nebesna simbolika na vekovite. Leto gospodovo `e{ko i son~evo. Celiot Ohrid be{e na noze. Negovite `iteli nikoga{ ne bile taka sre}ni kako na ovoj junski den. Hramot "Sveta Sofija" koj vo minatoto bil obes~estuvan go o~ekuva{e svoeto voskresenie. U{te od vremeto na Samuil toj svetel, `iveel, ne umrel iako stradal kako ma~enik. Vo svojata istorija bil i islamiziran, no vo negovoto Gospodovo bitie go nosel Krstot, na{iot hristov pravoslavec. 
Sveta Bogoslu`ba za voskresenie na "Sveta Sofija"
Ovoj hram na drevnosta dolgo vo minatoto ~ekorel visoko, duhovno sozrean i nikoga{ ne se raspadnal. Hramot "Sveta Sofija" ostanal bastion na makedonskata sloboda, vera pravoslavna, pametnik nekoga{en sega{en i utre{en.
BESMRTNA ISTORIJA
Toj kako hram na makedonskite svetci, oreol na makedonskata samobitnost i hram na makedonskite ohridski arhiepiskopi, ostanal dostrel do dene{ninata i kako besmrten leksikon na svojata burna istorija bil svetilnik na Sveti Kliment, Sveti Naum, svetilnik na makedonskata hristijanska pravoslavna kauza na Balkanot.
Tokmu na ovoj den sudbonosen kako na{ata nezavisna i samostojna Makedonija pre`ivuva krstonosni i krvavi nastani od du{manite i albanskite ekstremisti i xelati, koi vo ovaa nepravedna vojna uni{tija mnogu domovi, manastiri i crkvi. Sakaat da ja prisvojat samobitnata na{a besmrtna istorija. Vo ovaa hajka se vklu~ija nedvosmisleno i nekoi sestrinski pravoslavni crkvi koi se obiduvaat da ja osporat na{ata od Boga podarena avtokefalnost. I preku nekoi nedostojni satanizirani arhijerei da ni prisvojat nekoi od eparhiite i da ja uni{tat na{ata avtokefalna samobitnost. Eden od tie e vladikata Jovan koj go zamota klop~eto.
Vistinata i pravdata Gospodova rano na 24 juni, den na koj bila uni{tena nejzinata avtokefalnost, tokmu sega na ovoj den da voskresne ovoj traen svet, preubav katedralen hram.
Sve~enostite zapo~naa so obikoluvawe, utrinska litija so site prisutni arhijerei, osven arhierejot Jovan, mno{tvo sve{tenici, |akonstvo i mnogu vernici. Potoa zapo~na osvetuvaweto i so svetoto miro se obele`uvaa negovite yidovi, vlezovi, prozorci. Oble~eni vo beli sveti ko{uli go osvetija Hristoviot prestol vo svetiot oltar i prestolnata masa be{e pokriena so site potrebni verski obredi koi gi izvr{ija prisutnite arhejirei na ~elo so Poglavarot na MPC, Negovoto Bla`enstvo gospodin gospodin Stefan.
SVETA LITURGIJA
Na svetiot Hristov prestol se postavi svetoto evangelie i site drugi sveti predmeti za odr`uvawe na svetata liturgija i site bogoslu`bi. Svetata masa - prestol be{e pokriena so posebno ubava pokrivka. Taka silno so svet pietet i bratska i sveta qubov pome|u arhijereite i samoto sve{tenstvo na ~elo so g.g. Stefan zapo~na i svetata bo`estvena Zlatoustova liturgija. So site bo`estveni darovi po svetite kanoni te~e{e ovaa bo`estvena molitva upatena kon Boga. Horot na Katedralniot soboren arhiepiskopski hram "Sv. Kliment" od Skopje ja pridru`uva{e svetata liturgija so edno presvetlo fantasti~no peewe i ja zbogati svetata liturgija. Horot freneti~no ja slede{e svojata pregolema zada~a.
Prisutni bea mnogu monasi, arhimandriti od site makedonski manastiri. Hramot "Sv. Sofija" na ovoj svet istoriski den, 24 juni 2002 leto Gospodovo, be{e presvetla bo`ja oaza, a imeto na patronot "Sv. Sofija" li~e{e na rajsko svetili{te so prisustvo na Gospoda. ^inot te~e{e so pri~estuvaweto na arhijereite, sve{tenstvoto i |akonite.
Pri krajot beseda odr`a Poglavarot g.g. Stefan koj gi trogna so silnite zborovi site prisutni vernici i gosti. Pri krajot se pro~ita poslanieto za osvetuvaweto na hramot potpi{ano od site prisutni arhijerei.