Pretsedatelot na postojanata Komisija za ~ovekovi prava pri Sobranieto na Republika Makedonija, Tito Petkovski, kako {to neoficijalno se doznava, na 14.6. 2002 godina pokrenal postapka za vostanovuvawe na ustavnoto ime na Republika Makedonija vo OON. Toa e napraveno so pismo koe pretsedatelot na Komisijata go upatil do potsekretarot na Obedinetite nacii za pravni pra{awa, negovata ekselencija Hans Korel. Vo pismoto se bara objasnuvawe zo{to se nametnati obvrskite: da se upotrebuva referencata BJRM, da se pregovara so druga dr`ava za sopstvenoto ime, obvrska koja e otfrlena so misleweto na Me|unarodniot sud za pravda vo 1948 godina. Ova mislewe e priznato od Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii so rezolucijata 197/3, a istoto e potvrdeno od Sovetot na Obedinetite nacii so odlukata F/1446 vo 1950 godina.

Vo pismoto na pretsedatelot na Komisijata se naveduva deka dosega{nite obvrski na Republika Makedonija se kosat so ~lenovite 2 i 4 na povelbata na OON. Zatoa se bara od Sekretarijatot na ON i pravnata slu`ba, pravno tolkuvawe za donesenata odluka.

Kako {to doznavame, na gospodinot Tito Petkovski ve}e mu e odgovoreno od potsekretarot na Obedinetite nacii na 18 juni. Vo odgovorot e ka`ano deka dr`avata treba da pobara od Organot na Obedinetite nacii, glaven ili pomo{en, da se obrati do pravnata slu`ba na Obedinetite nacii ili do Me|unarodniot sud za pravda i vo toa se implicira deka odgovor na postavenoto pra{awe za zakonitosta mo`e da se dobie.

Neoficijalno doznavame deka tekstot na pismoto e podgotven od d-r Igor Janev, specijalen sovetnik na ministerot za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule.

Demokratskata partija na Albancite se zakani deka }e gi bojkotira parlamentarnite izbori vo septemvri, dokolku prvo ne se donesat zakonite za patnite ispravi i za sobraniskiot delovnik. Vo toj slu~aj DPA nema da se ~uvstvuva odgovorna za ponatamo{niot tek na situacijata vo Makedonija, no pora~uva deka so nejzinoto povlekuvawe od politi~kiot proces na drugite }e im bide mnogu te{ko.

Potpretsedatelot na SDSM, Nikola Popovski, vo vrska so izjavata na Ta~i istakna deka izborite ne mo`at da se odlo`at i ovaa izjava na Ta~i e samo neserioznost i blef. Dodeka, pak, za PDP izjavata od Ta~i e vo sorabotka so VMRO-DPMNE so cel da se odlo`at izborite. Od VMRO-DPMNE po ovaa izjava na Ta~i ostanaa bez komentar.

Nema ni{to kvalitetno novo po minatonedelnata sredba na Trajkovski i Robertson vo Skopje, koga Trajkovski se obide preku takanare~eniot nonpejper da go potseti NATO na `elbite na Makedonija za asocirawe vo Alijansata. Iako, {ansite za vlez vo ovaa voeno-politi~ka organizacija se mali, Trajkovski }e pobara od {efovite na 19 zemji-~lenki na NATO na pretstojniot samit na Alijansata vo Praga da donesat odluka za priem na Makedonija vo Alijansata. Ekspertite po ova pra{awe velat deka sega koga situacijata vo Makedonija e neizvesna, neizdr`ano e od NATO da se bara politi~ka odluka za priem, a realizacijata da ima odlo`eno dejstvo, za{to sosema izvesno e deka na noemvriskiot samit na NATO vo Praga {ansite se na strana na trite pribalti~ki biv{i sovetski republiki, Romanija, Bugarija, Slovenija i Slova~ka. Vsu{nost, i amerikanskiot Kongres odvoi sredstva samo za ovie sedum dr`avi koi geostrategiski ili spored stepenot na postignatato na planot na demokratijata spa|aat me|u izbranite. Makedonija ne e ni blisku do toj spisok.

Prviot ~ovek na NATO, Xorx Robertson, za vreme na minatonedelnata poseta na Skopje, kako {to se doznava, na Albancite im pora~al deka so radikalnite izjavi od tipot za federalizacija na zemjava ili podelba, kako i nova kriza, mo`at da go zagubat i ona {to dosega go dobile i deka e vreme, vo delovite so dominantna albanska populacija, da po~ne da se vee i makedonskoto zname, so {to bi se olesnila reintegracijata na tie delovi kon dr`avata.

Republika Makedonija vleze vo najdramati~niot period od osamostojuvaweto navamu, no i vo, kako {to velat od Forumot za Makedonija 2001, eden od najdramati~nite periodi na svojata istorija.

Udarot najprvin be{e naso~en kon nejziniot stolb - makedonskiot narod. Onie {to predlagaa toj da se izbri{e od Ustavot, baraa vsu{nost toj da se izbri{e od istorijata, bidej}i e sosema jasno deka nema makedonska dr`ava ako nema makedonski narod kako nejzin osnoven supstrat. Na udar se najde makedonskiot jazik, koj e izmesten kako 'rbet na unitarniot karakter na na{ata dr`ava, so {to, kako nose~ki konstitutiven element na makedonskata dr`ava se izmestuva makedonskiot narod. Makedonskata pravoslavna crkva, sredi{na makedonska institucija na na{iot duhoven, kulturen i istoriski kontinuitet i krepitel na na{ite narodni tradicii niz stoletijata, se nao|a pred obid za raskol i nacionalno obezli~uvawe, konstatira Forumot za Makedonija 2001, i gi povika site politi~ki partii i zdru`enija, da zdru`at sili za iznao|awe re{enie za nadminuvawe na krizata.