DENOVI NA ISKU[ENIETO

Makedonskiot gra|anski potencijal sega, po 12 godini jadosuvawa i premre`ija, mnogu polesno mo`e da gi sogleda prednostite i nedostatocite na politi~kata ponuda, bez razmisluvawe ve}e }e znae da gi oddeli odrodnicite od svoite, ja ima izbistreno slikata za otpadnicite i xganot koi samite gra|ani gi povedoa i dovedoa na pozicijata da pusto{at i da razgraduvaat.

Brzo minaa ~etirite godini od 94-tata do 98-ta vo koi gra|anite se borea so mislite dali tie bea vistinskite na koi im se doveri vlasta ili drugi ja zaslu`uvaa. Brzo minaa i ovie ~etiri godini od 98-ta do 2002-ta koga istite gra|ani o~ekuvaa mo`ebi premnogu od ponudata {to taa izborna esen im ja potturija koalicionerite za promeni. A se promeni mnogu, navistina mnogu. Na po~etokot Georgievski i Tupurkovski, a podocna Georgievski so Andov i Xaferi promenija mnogu, tuka ne n# izla`aa. Si opstojaa na vetuvaweto i go ispolnija. Edinstvenata to~ka od nivnata programa koja se ispolni za vreme na nivniot mandat se tokmu promenite. Makedonija e promeneta kako nikoga{ dosega, isprevrtena od koren, nekoj od poodamna {to ovde ne do{ol }e se zapra{a: ova li e Makedonija? E, taa }e da bide. Moderna, aristokratska, sogolena i siluvana istovremeno. Liderite koi ni gi relaksiraa odnosite vo op{testvoto n# otu|ija za vek i navek, gi urnaa stolbovite koi so vekovi se krepea i bea cvrsti. A povtorno razgraditelite se zaedno, tie samo gazea vrz ple}ite na narodnite masi razgnevuvaj}i gi kako ku~iwa vo nagradna borba, a tie stoeja nastrana i se kladea so obemni kontingenti koja surija }e pobedi. No, nivnite masi ne podlegnaa pod nivnata fifti-fifti igra, navreme ja osoznaa prepelkaj}i se na po~etokot da veruvaat ili ne vo nivnata borba za opstoj na svojot etnos. Sepak, toa kratko trae{e. Kako odminuvaat ~asovite, denovite i mesecite se pojasni, stanaa bietni~kite radikalni opcii na glavnite igra~i vo institucionalno-terenskata bitka. I Makedoncite i Albancite kako `iv {tit zastanaa na patot po koj vrvea dov~era{nite spasiteli na istite i kone~no se re{eni da im gi zadadat poslednite demokratski udari prvo za disciplinirawe dokolku toa go prifatat, a potoa i za otstranuvawe dokolku samite insistiraat. Vozobnovenoto radikalizirawe na del od partiskite ~elnici kaj albanskiot blok ne treba nikogo da iznenadi. Toa ne e nikakov predizboren marketin{ki trik kako {to saka nekoj da prika`e, toa e samo prodol`uvawe na od pred nekolku godini zapo~natata strategija za unificirawe na site albanski prostori na Balkanot.

Marketin{ki trik mo`e da bide s#, od krajna politi~ka radikalnost kon protivnikot, preku ekonomija pa s# do kulturata. No, zakanite so otvorawe novo `ari{te, nova vojna i novo krvoprolevawe, novi podelbi i teritorijalni razgrani~uvawa nitu malku ne vleguva vo domenot na sobirawe predizborni poeni. Takvite javno i otvoreno izneseni i predo~eni stavovi vleguvaat vo domenot na krivi~ni dela za urivawe na integritetot i suverenitetot na dr`avniot subjekt, vo domenot na razgoruvawe na me|uetni~kata netrpelivost i {irewe omraza vo s# u{te nezale~eniot postvoen period. Javniot obvinitel na koj vo ovie ~etiri godini brojot na re{enite slu~ai mu ostana na nulta pozicija povtorno nikade go nema. Makedonskata odbranbena strategija koja treba da n# za{titi od vakvi i sli~ni predizborni "marketinzi" bez odlo`uvawe treba da gi iskastri pulenite na nacional-{ovinizmot so kategori~no eliminirawe od politi~kata karta vo dr`avata, a za toa postojat ne samo osnovani, tuku i doka`ani fakti i argumenti. Vo koja zemja od demokratskiot svet e zakonski ovozmo`eno neregistriran subjekt da bide aktiven ~initel na politi~kata scena, da bide nositel na strukturite na vladeeweto, pa pokraj toa {to mu e dozvoleno vo toa da participira istovremeno da vr{i javna zloupotreba i da primenuva metodi na razgradba so dr`avni pari. Toa e mo`no samo vo eden i edinstven slu~aj. Koga partnerot so koj sorabotuva i zaedni~ki podgotvuva proekti e so sli~na ili identi~na idejna opredelba, da se deli i predeluva, namesto da se gradi i spojuva, da se razdvojuva i getoizira, namesto da se evropeizira. Te{ko deka nekoj }e mo`e da se bori protiv idejata za "Golema Albanija" ili "Golemo Kosovo" koga za prv partner go ima promotorot na taa geografska koncepcija. Pra{aweto e zo{to go ~uva do sebe i pri sebe?

Koga stanuva zbor za dnevno-politi~kite priliki vo zemjava nitu opozicijata ne mo`e da bide amnestirana za odredeni pasivni procesi koi gi turka poslednive dve godini, poto~no od momentot na zapo~nuvaweto na krizata. Re{enosta da zastane na branikot na tatkovinata ne se realizira onaka kako {to narodnite masi i nivniot elektorat o~ekuva{e pred s# vo rasvetluvaweto na matnite igri na odredeni faktori od me|unarodniot korpus. Kristalno ~isti se mnogu epizodi na del od zapadnite zemji koi aktivno gi pomagaa (strate{ki, logisti~ki i voeno) radikalnite komponenti na teroristi~kite mre`i na Balkanot pa vklu~itelno i t.n. ONA i ANA. Dodeka partijata na vlast VMRO-DPMNE i nekoi pomali istomislenici javno progovorija i ja kritikuvaa ma{inerijata na cionisti~kite strukturi na Zapadot za dlabokata vme{anost vo krvaviot konflikt vo Makedonija, okrupnetata opozicija predvodena od SDSM mol~e{kum gi pokriva{e kallivite stapki na voenata struktura na NATO i nivnite valkanici gi pokriva{e so tepihot koj samite si go rasposlaa preku opozicionite zapadni marioneti. Frapantnite podatoci koi denovive gi iznese vo javnosta holandskata mediumska ku}a VPRO se mo{ne dobar pokazatel koj {to pravel od zapadnata hemisfera vo minatogodi{niot konflikt ovde na ovie prostori. Fakturata koja deneska Zapadot & ja napla}a na t.n. zdru`ena opozicija e zatskriena poddr{ka za pretstojnite parlamentarni izbori. Poslu{nosta na Brankovistite i prozapadniot stav koj go grade{e vo tekot na celata kriza, iako be{e celosno porazuva~ki za makedonskata dr`ava i makedonskiot narod, se isplatel. Izjavata na Robertson vo Skopje koj re~e deka glasa~ite }e gi kaznat onie koi gi radikaliziraat sostojbite aludiraj}i na postapkite na Xaferi i Georgievski ne zna~e{e ni{to drugo tuku otvorena poddr{ka za opozicijata na Crvenkovski. Normalno, koga dvoecot Qub~o i Arben, doneseni na vlast so istoto zapadno kormilo od pred ~etiri godini, pove}e ne se upotreblivi za niv isto onaka kako {to Crvenkovski i Aliti pove}e ne bea upotreblivi za Zapadot po 1998 godina. Sega povtorno istite hegemonisti }e se obiduvaat so potkrepa da gi vratat starite socijalisti~ki strukturi na mestoto na koe nekoga{ bea. Samo se postavuva pra{aweto do koga Crvenkovski }e go ostavat na vlasta dokolku ja dobie i dali SAD i nivnite poslu{ni galeni~iwa od EU }e mu dozvolat vladeewe celi ~etiri godini, ili pak vo me|uvreme }e se obidat preku ve{ta~ki sozdadeni krizi da dovedat nekoi drugi marioneti koi vo me|uvreme nekade od po~etokot na 2003-ta finansiski }e gi zakrepnuvaat za da go zagrozat primatot na najgolemite Makedonci vo poslednava dekada i polovina, Crvenkovski i Georgievski?

Navidum seto ova e ostvarlivo, a spored nekoi informacii procesite se za~nati. Kade sme site nie obi~nite vo ovie kalkulacii i rasproda`bi? Ima li vo ova barem eden procent demokrati~nost so koja kopaat po dlabinite na opstojot na ovaa zemja? Mo`eme li da se odbranime od ovie procesi koi ne samo {to se zagovaraat, tuku i otvoreno se sproveduvaat? Mo}ta na narodnite masi le`i vo maliot, no istovremeno i golem glas na slednite izbori. Ova }e ni bide poslednata {ansa dokolku sakame samite da se spasime od ova vreme nevreme. Ostanuvaat samo u{te dva meseca za da ja pomrdneme svesta od zacementiranata pozicija vo koja se zakopala. Vremeto na crno-belite izminuva. Tie ostanuvaat vo istorijata kako po urnekot na nemite filmovi. Vreme e da se progovori i da se ka`e ne samo verbalno, tuku i prakti~no {to sakame i kade treba da odime. Dokolku i sega mol~ime, protivnicite nema da imaat te{ka rabota. Bez pot i maka }e ni go odzemat vozduhot koj preostana od medicinskata boca so ~ija pomo{ di{eme.