RAMKOVNIOT DOGOVOR E SRAM ZA DR@AVAVA

Na{ata partija e "partija na vistinata" za {to govori i na{eto ime. Nie odlukite gi donesuvame vnatre vo partijata, odnosno na neodamne{niot Prv Kongres na partijata go zacrtavme na{iot pravec za mo`no pregovarawe za koalicirawe. Moram tuka da napomenam deka so potpisnicite na sramniot i predavni~ki ~in za makedonskiot narod {to se slu~uva prv pat vo istorijata od negovoto postoewe, a toa e ohridskiot Ramkoven dogovor, so dvete makedonski i dvete albanski partii ne doa|a predvid pregovarawe. So partiite koi }e se prepoznaat vo na{ata nacionalna makedonska programa mo`e da vlezeme vo nekoi pregovori za koalicirawe.

ZMEJKOVSKI: Postoeja nekoi dezinformacii deka VMRO-Vistinska vleze vo Vladata na Georgievski za nekoi li~ni interesi ili karieri. Jas }e go iskoristam toa pravo, iako za sebe retko zboruvam vo javnosta, sega da se spomnam sebesi deka dokolku jas gledav al~no i sebi~no samo za svoj interes, a dokolku vo mojata glava ne be{e interesot na makedonskata nacija i dr`ava, interesite na makedonskiot narod, toga{ jas kako Zmejkovski }e se najdev vo Vladata na Georgievski od samiot po~etok. Vpro~em, vo toj period, iako bev povle~en od funkcijata generalen sekretar na VMRO-DPMNE koja ja izvr{uvav sedum ipol godini, bev ~len na partijatata, vo 1998 godina koga tie dojdoa na vlast imav mo`nost dokolku bev srebroqubec da ja zadovolam svojata strast za li~no bogatewe kako {to toa nekoi go napravija. Naprotiv, jas ne bi trebalo da ja razubeduvam makedonskata javnost deka preku mene i mojata partija ne se krie ni{to, tuku se zboruva otvoreno za ~ista makedonska opcija, za edna ~ista ideologija, pred s# zainteresirana Makedonija da opstane kako dr`ava, da go so~uva svojot integritet i suverinitet, da ostane unitarna dr`ava vo koja }e bide so~uvan mirot i spokojstvoto na gra|anite. Nie ne sme partija koja se bori samo za gola vlast, a vlegovme vo Vladata na Georgievski, bidej}i be{e vo pra{awe i s# u{te e opstanokot na makedonskata dr`ava vo celina, na makedonskoto bitie, na makedonskiot koren. Deka ne vlegovme vo koalicija poradi li~ni celi govori i faktot {to izlegovme od vlasta koga vo nea vlegoa komandantite na ONA, teroristite, ubijcite. Ova e fakt koj e nepobiten e s# drugo se samo politi~ki igri za raznebituvawe na na{ata dr`ava.

ZMEJKOVSKI: Jas za prvpat vlegov vo politi~kite vodi vo 1990 godina, a prethodno nikoga{ ne bev ~len na nekoja politi~ka partija. Vlegov svesno so Georgievski vo eden politi~ki vior s# so edna cel - ideologija preku koja }e izgradime edna suverena, samostojna, cvrsta, mirna i bogata makedonska dr`ava. Bev na najisturenata pozicija na taa partija kako generalen sekretar i zaminav od partijata, bidej}i smetav deka nikoj nema pravo da go la`e makedonskiot narod, no toa se slu~i vo VMRO-DPMNE. Vpro~em, vo VMRO-Vistinska se pojavi edna li~nost komu jas mu go otstapiv prvoto mesto vo partijata. No, koga taa li~nost povikuvaj}i se na patriotizam ja zloupotrebuva{e svojata funkcija, rabotej}i za svoi li~ni interesi, mora{e da bide sankcionirana. So toa partijata ja poka`uva svojata zrelost deka utre dokolku se pojavi li~nost koja }e ja zloupotrebi funkcijata vo dr`vata }e bide sankcionirana, za{to samo taka mo`e da funkcionira na{ata pravna dr`ava.

ZMEJKOVSKI: Samiot fakt {to taa Vlada na Georgievski so svoeto vladeewe do`ivea golemo fijasko i potresi i sekoga{ be{e vo neizvesnost, samiot fakt {to vo Makedonija se slu~ija mnogu ekonomski propasti, socijalni potresi, faktot {to dojde do vojna, Vladata na Georgievski treba{e da prezeme preventivni merki da ne dojde do vojna. Dovolno e da napravite anketa me|u narodot i da ja sogledate sostojbata. Treba da se slu{a glasot na narodot.

MS: Kako go komentirate albanskiot radikalizam koj zema s# pogolem zamav? Neodamna Arben Xaferi izjavi deka dokolku ne se re{i pra{aweto za dvojazi~en paso{ }e ima novi voeni sudiri. Dokolku dojdete vo mo`nost da imate pogolemo vlijanie vo idnata Vlada, kako }e gi balansirate sekojdnevnite novi `elbi na Albancite vo Makedonija?

ZMEJKOVSKI: So samoto osamostojuvawe na Republika Makedonija, za `al, rabotite trgnaa naopaku. Ne poradi toa {to se osamostoivme, bidej}i jas sum za samostojnost. Od samiot zarodi{ na makedonskata dr`ava treba{e da se razvie sistemot na bezbednost i da zavladee profesionalizmot. Ako vo minatoto, vo porane{na SFRJ, nekoj posegne{e po ustavnosta na dr`avata, istiot }e be{e sankcioniran i likvidiran. ]e go spomenam slu~ajot so pokojniot Bogdanovski, koj dolgo vreme prele`a po zandanite. Ova go spomenuvam kako sistem za toa kako se ~uva i kako se {titi ureduvaweto i dr`avata. Deneska va{iot prv nacionalen i dr`aven neprijatel go imate kako prijatel sednat do vas i {uruvaj}i so nego ja raznebituvate dr`vata. Zna~i, imame period koga ne funkcionira sistemot za odbrana, slu`bite za razuznavawe i kontrarazuznavawe i samata dr`ava e prepu{tena sama na sebe i po patot na silata nekako da opstojuva. Ohridskiot Ramkoven dogovor e najsramen ~in za makedonskiot narod. So toa ne se donese mir vo dr`avava kako {to tie politi~ari sakaat da poka`at. Toa e najgolemata glupost i najgolemiot sram. Tie so Dogovorot donesoa neograni~en nemir i destabilizacija, a odgovorite na Xaferi se tokmu proizvod na toa. Po Dogovorot formalnopravno nemame demokratija i suspendiran e parlamentarniot `ivot, nemame Parlament. Sednuvaat ~etvorica "{utraci" i odlu~uvaat za sudbinata na makedonskiot narod, za binacionalna dr`ava, za opstanokot na dr`avata, tokmu tie ~etvorica nesposobni lu|e. Denes nie se ~udime na izjavata na Xaferi koga toj so dogovorot gi stavil vo "ma{ina" i Branko i Qub~o. Xaferi }e postavuva takvi pra{awa s# dodeka ne dojde do radikalni promeni vo dr`avava. S# dodeka makedonskiot narod i gra|anite koi sakaat da `iveat vo mir i funkcionirawe na pravnata dr`ava ne se izbori za radikalni promeni, s# dotoga{ }e imame vakvi pra{awa. VMRO-Vistinska ima kapacitet na lu|e i kvalitet, ako dade Gospod da go sopreme procesot na razgraduvawe, }e go vratime suverenitetot i integritetot na makedonskata dr`ava, a potoa }e zboruvame za ekonomskiot prosperitet. Nie denes mo`eme da vidime partii koi go la`at narodot za nekoi "milijardi" i za nekakov prosperitet. Jas na tie gospoda samo }e im go postavam pra{aweto: Kade tie gospoda }e go pravat toj prosperitet? Vo [ipkovica ili vo Lipkovo, na teritoriite kade {to go izgubija suverenitetot, kade {to denes imame neoficijalno, ne javno deklarirano imame "protektorat"? Tamu li }e go razvivaat prosperitetot? Dodeka ne preovlada vo vistinska smisla pravna dr`ava, cvrsto stegnata, nezavisno od Ustavot koj po Ramkovniot dogovor mora da ima promeni, s# dotoga{ ne mo`eme da zboruvame za ekonomski prosperitet.

ZMEJKOVSKI: Na va{eto pra{awe na nekoj na~in odgovoriv prethodno. Nie denes vo Republika Makedonija imame interesna situacija koga imame nesposobni lu|e koi ja vodat dr`avata. Vo vakvi uslovi se vme{uva Me|unarodnata zaednica i so nas izveduva "eksperimenti".

Se postavuva pra{aweto kakvi izbori }e dobieme vo vakva nestabilna dr`ava vo koja ne funkcionira pravniot sistem? Nekoi politi~ari so svoite "golemi odluki" za makedonskata nacija ja dovedoa Makedonija do odredeni zakoni {to se implementiraat vo Ustavot da bide ve}e binacionalna dr`ava so preduslovi za federalizacija i otcepuvawe na nekoi teritorii. Go postavuvate pra{aweto za sproveduvawe na izbori? Ako ste nesposoben, podobro da se povle~ete od funkcijata, a ne da nosite cel eden narod i cela edna dr`ava vo propast.

Mislam da go postavam pra{aweto do "golemite patrioti" kako vo vakvi uslovi }e gi sprovedat izborite vo region koj ne go kontroliraat, a koj e dosta interesen region i koj nosi mnogu glasovi, pratenici? Se otvora golem prostor za falsifikati, nemiri i destabilizacija. Ako mislat deka me|unarodnata zaednica }e im gi sprovede izborite, toga{ tie neformalno ja stavaat Makedonija "pod protektorat", a site dobro znaeme {to zna~i toa.

ZMEJKOVSKI: Nie pokraj preostanatite pri~ini za izleguvawe od koalicijata go navedovme vleguvaweto na teroristite vo vlasta. Nie kako partija imame jasen stav deka Ali Ahmeti e najgolem terorist, ubiec koj ostavi temna damka vo Makedonija, ja nametna omrazata pome|u Makedoncite i Albancite. Negovoto mesto e vo Sudot za voeni zlostorstva vo Hag. Samo mo`e da bideme jas na ednata, toj na drugata strana kako neprijatel i protivnik, duri i neprijatel na ~esnite Albanci.

ZMEJKOVSKI: Nie kako partija izlegovme so deklaracija za prv pat vo makedonskata javnost so mo`ebi ne radikalna, no realna Deklaracija upatena do Sinodot da povika vonredna sednica na koja }e go ras~ini vladikata Jovan i da go anatemisa spored zakonite, odnosno Ustavot i kanonite na Makedonskata pravoslavna crkva.

Tuka nikoj ne gi osporuva gr~ko-srpskite igri za raznebituvawe na makedonskata nacija. Vpro~em, voop{to ne me ~udi {to makedonskata dr`ava e donesena vo vakva sostojba od svoite "izrodi" i "predavnici". Toj kontinuitet na predavnici vo istorijata ne e prekinat ni do den denes. Na Jovan nikoj ne mu dava za pravo da se pravi "Gospodov angel". Sigurno deka toj e "|avolot" vmetnat vo Makedonskata crkva koj treba da bide ras~inet i anatemisan.

ZMEJKOVSKI: Jas bi sakal da bidam ubeden deka i pokraj site opstrukcii {to }e bidat nametnati - zloupotreba na instituciite na vlasta, zloupotreba na golemata finansiska mo} i na SDSM i na VMRO-DPMNE, bidej}i tie rabotea isklu~ivo za li~no bogatewe, pravea svoi "imperii" i imaat steknato golemo bogatstvo koe ne e ~esno zaraboteno i sigurno od tie sredstva ve}e imaat vlo`eno vo predizborna kampawa - zna~i i pokraj mo`nite pritisoci, jas se nadevam deka obidot nema da bide uspe{en. Makedonskiot narod i gra|anite na makedonskata dr`ava koi & posakuvaat dobro i opstanok na taa makedonska dr`ava, mir i stabilnost, so pravna dr`ava kako suverena i samostojna, kade pravoto }e bide ednakvo za site, nema da bidat izmameni ovoj pat na ovie izbori. Nema da pomognat 50-te evra koi se ponudeni da se delat, bidej}i tie se tro{at za eden den, a `ivotot trae podolgo. Znaeme {to zna~i mandatot od ~etiri godini za eden narod, za edna nacija, za edna dr`ava - zna~i propast so proma{enata strategija i politika i proma{enite politi~ari. Nema da pomognat ni razli~nite pritisoci. Bi sakal da bidam optimist i optimisti~ki da ja gledam makedonskata dr`ava i veruvam deka so ovie izbori }e dojde do promeni i so tie promeni sakam da gledam dobra idnina za Republika Makedonija.