INTERVJU
Boris Stojmenov, pretsedatel na VMRO-Makedonska
QUB^O GI OGRABI I DR@AVATA I NARODOT
Razgovarala: @aklina MITEVSKA
- Za Makedonija mora da ima nade`. Makedonskiot narod so vekovi se borel i sakal da sozdade svoja nezavisna i samostojna dr`ava. Vo taa borba ne podlegnal na mnogu te{ki isku{enija, za{to uspea da sozdade svoja dr`ava. I sega makedonskiot narod se nao|a pred takvo te{ko isku{enie, no kako i sekoga{ }e pobedi makedonskiot narod.
- Na izborite vo septemvri, dokolku bidat fer i demokratski, Georgievski i Xaferi sigurno }e bidat porazeni. Zatoa Vladata na Georgievski i Xaferi rabotat na toa da ne funkcionira dr`avata, odnosno da nema normalni uslovi za fer i demokratski izbori.
- Ako se ima predvid deka Georgievski preku direktno involvirawe vo izborot na odredeni ~lenovi na Sinodot ima direktno vlijanie na slu~uvaweto vo MPC, ne e za iznenaduvawe postapkata na raskolnikot Jovan i na drugite koi go poddr`uvaat Jovan. Ima vistina vo va{ata konstatacija za koordinirano uni{tuvawe na makedonskata dr`ava.
MS: Gospodine Stojmenov, ve}e zapo~na izbornata kampawa. Dali Va{ata
partija ve}e donese kone~na odluka za toa kako }e nastapuva na
parlamentarnite izbori, odnosno so kogo }e koalicira?
STOJMENOV:
VMRO-Makedonska e edinstvena parlamentarna partija koja `estoko se sprotivstavuva na vladeeweto na Georgievski, Xaferi i Andov. Zatoa VMRO-Makedonska be{e edinstvena partija vo Parlamentot koja be{e protiv formiraweto na liderskata ~etvorka za pregovarawe i potpi{uvawe na Ramkovniot dogovor, protiv promena na Ustavot, protiv promena na statusot na makedonskiot narod, statusot na Makedonskata pravoslavna crkva, protiv Zakonot za amnestija. Zatoa VMRO-Makedonska pokrena inicijativa za sozdavawe front od opozicionite politi~ki partii koi na izborite za septemvri }e gi soborat od vlasta Georgievski, Xaferi i Andov. Zatoa VMRO-Makedonska gi prezema site aktivnosti za sozdavawe na toj front na politi~ki partii, no istovremeno se podgotvuvame i za samostoen nastap na izborite.MS: Vie bevte na funkcijata minister za finansii vo Vladata na Georgievski, pa zaminavte od taa funkcija po {to formiravte nova partija so nekolku pratenici, koja podocna se podeli na dva tabora. Zo{to mislite deka sega narodot }e Vi veruva za ovie parlamentarni izbori, odnosno kako }e gi ubedite glasa~ite deka natamu }e rabotite ~esno i deka }e gi zastapuvate nacionalnite i dr`avnite interesi na Republika Makedonija?
STOJMENOV: VMRO-Makedonska na golemi vrati ja promovira ~esnosta i patriotizmot vo politikata, koja mnogu im nedostasuva na makedonskite politi~ari. Eve zo{to. VMRO-Makedonska ja napu{ti vlasta i site privilegii od istata i toa pred dve godini, zatoa {to ovaa vlast Makedonija ja vode{e vo vojna, vo podelba na Makedonija i zatoa {to ovaa vlast nemilosrdno ja ograbuva{e Makedonija. Zaradi toa bea napadnati domovite na na{ite pratenici i mojot dom, bevme fizi~ki maltretirani, otpu{teni od rabota, firmi likvidirani, postojan pritisok od policijata, sudskite organi. Na delo poka`avme kako se bori za Makedonija. Vo tekot na vojnata vlegovme vo vlasta za da ja spasime Makedonija. No, koga vidovme deka malku mo`eme da pomogneme, ja napu{tivme ovaa vlast na Georgievski, Xaferi i Andov za da ne bideme sou~esnici vo raznebituvaweto i grabe`ot na Makedonija. Zatoa VMRO-Makedonska e gorda {to ja promovira ~esnosta i patriotizmot vo makedonskata politika i toa gra|anite znaat da go cenat, bidej}i na poslednite lokalni izbori dadoa nad 70.000 glasa.
PUSTO[
MS: Bevte zaedno so Boris Zmejkovski vo VMRO-Vistinska. Imavte isti politi~ki ideali i ista programa. Na preden plan vi bea nacionalnite interesi na makedonskiot narod. Koj se ogre{i od ovie interesi - Zmejkovski ili Vie?
STOJMENOV: Jas i {este pratenici koi go napu{tivme Georgievski, zaradi {to do`iveavme nevideni torturi, pojdovme od nacionalnite interesi na makedonskiot narod. Nie odlu~ivme da formirame partija. Boris Zmejkovski ni prijde i n# zamoli da formirame zaedni~ka partija VMRO-VMRO. Postoeja golemi rezervi kaj nas za sorabotka so Zmejkovski, no prete`na idejata za obedinuvawe na partiite so predznakot VMRO. No, u{te na po~etokot vidovme deka na{ite rezervi bile opravdani. Vo partijata Boris nose{e somnitelni tipovi od policijata. Boris Zmejkovski se demaskira so vleguvaweto na na{ata partija vo Vladata na {irokata koalicija. Edinstvena cel mu bea tenderite, privatizacijata i spojuvaweto so Georgievski. Zatoa re{ivme da ja napu{time Vladata. Kako odgovor na taa Odluka na partijata, Boris Zmejkovski izvr{i pu~ vo partijata i se distancira od mene i od pette pratenici so cel da ostane vo Vladata na Georgievski. Spored toa, del od partijata koja otide so Zmejkovski e ekspozitura na VMRO-DPMNE i na Georgievski.
MS: Bevte zaedno vo partijata na Georgievski, pa izlegovte od nea od dobro poznati pri~ini. Kako od dene{en aspekt ja ocenuvate rabotata na Vladata na Georgievski vo dosega{niot ~etirigodi{en period?
STOJMENOV: VMRO-DPMNE i Georgievski dobija golema doverba od gra|anite na izborite vo 1998 godina so nade` deka kako nacionalna partija i partija so proklamiran patriotski duh }e ja izvle~e Makedonija od politi~kata, ekonomskata i socijalnata kriza. Partija od koja se o~ekuva{e deka re{itelno }e povede bitka protiv mitoto, korupcijata i organiziraniot grabe`. Partija koja najavi re{itelna bitka protiv partizacijata na dr`avnite institucii. Partija koja najavi golemi investicii i vrabotuvawa, partija koja veti revizija na privatizacijata. Toa im go veti na gra|anite Georgievski. No, {to napravi Vladata na Georgievski za ovie ~etiri godini? Pusto{, odnosno ograbena i podelena Makedonija. Promenet Ustav. Promenet status na makedonskiot narod i jazik. Promenet status na Makedonskata pravoslavna crkva. Podelena teritorija. Raseleni lica od svoite vekovni ogni{ta. Uni{teni crkvi. Ograbeni pretprijatija i banki. Masovna rasproda`ba na dr`avniot imot. Novi 100.000 nevraboteni. Partizirani dr`avni institucii. Qub~o go ograbi makedonskiot narod i dr`ava.
MS: Kako go komentirate albanskiot radikalizam koj zazema s# pogolem zamav? Neodamna Xaferi izjavi deka dokolku ne se re{i pra{aweto za dvojazi~en paso{, povtorno }e ima novi voeni sudiri. Dokolku dojdete vo mo`nost da imate pogolemo vlijanie vo idnata Vlada, kako }e gi balansirate sekojdnevnite novi `elbi na Albancite vo Makedonija?
STOJMENOV: Scenarioto na Xaferi, Georgievski i Andov za podelba na Makedonija preku federalizacija i kantonizacija na Makedonija i ponatamu prodol`uva. Vo toa scenario posebno mesto zazema radikalizmot na albanskiot faktor. Tvorec na toj radikalizam e Xaferi. Proektot "dva paso{a" e na Georgievski i Xaferi i ne slu~ajno toj proekt e predlo`en od ministerot na Georgievski, Qube Bo{kovski. Idejata za "Golema Albanija", nezavisno Kosovo i podelba na Makedonija, Xaferi ja promovira ve}e osum godini. Radikalizmot na Xaferi i Georgievski za ostvaruvawe na ovaa ideja }e prodol`i. I zatoa VMRO-Makedonska ja promovira idejata za sozdavawe na politi~ki front za simnuvawe od vlasta na dvoecot Georgievski - Xaferi. Problemot na Albancite i nivnite barawa e re{en. VMRO-Makedonska od ime na Vladata }e go nametne problemot na lojalnosta na makedonskite Albanci kon makedonskata dr`ava. Makedonskite Albanci mo`e da `iveat vo Makedonija samo ako se lojalni kon makedonskata dr`ava.
SPAS
MS: S# u{te se puka vo Tetovsko i vo Kumanovsko, s# u{te imame kidnapirani Makedonci, s# u{te imame okupirani teritorii, s# u{te imame proterani Makedonci od svoite ogni{ta, s# u{te imame incidenti na severnata granica - so eden zbor dr`avata ne funkcionira. Normalno li e vo vakvi uslovi da se organiziraat parlamentarni izbori?
STOJMENOV: So soglasuvam so Vas, toa e vistinata. No, zo{to e taka? Dali toa ne e scenario na Vladata na Georgievski, Xaferi i Andov? Na izborite vo septemvri, dokolku bidat fer i demokratski, Georgievski i Xaferi sigurno }e bidat porazeni. Zatoa Vladata na Georgievski i Xaferi raboti na toa da ne funkcionira dr`avata, odnosno da nema normalni uslovi za fer i demokratski izbori. No, izborite mora da se odr`at zatoa {to niv VMRO-Makedonska gi do`ivuva kako spas za Makedonija.
MS: ]e dozvolite li koj i da e ~len od partijata na Ali Ahmeti po izborite da vleze vo vlasta - izvr{na, zakonodavna, sudska?
STOJMENOV: VMRO-Makedonska e protiv dosega{nata praksa vo Vladata na Republika Makedonija zadol`itelno da u~estvuva najmalku edna partija na makedonskite Albanci. Za VMRO-Makedonska e normalno da ima i Vlada vo koja nema da u~estvuva partija na makedonskite Albanci. No VMRO-Makedonska ne e protiv Vlada vo koja }e u~estvuva i partija na makedonskite Albanci. No, u~estvoto na partijata na makedonskite Albanci treba da bide usloveno so prifa}awe na programa na Vladata, so koj jazik }e bide izrazena i prifatena lojalnosta na taa partija kon makedonskata dr`ava i nejziniot unitaren karakter. [to se odnesuva do u~estvoto na Ali Ahmeti vo vlasta, VMRO-Makedonska nema da koalicira so Ali Ahmeti.
MS: Na neodamne{nata bogoslu`ba na raskolnikot Jovan vo Veles, zabele`livo be{e prisustvoto na policijata. Mo`e li da se zame predvid opcijata za koordinirano uni{tuvawe na makedonskata dr`ava - DPMNE so bugarofilstvo, vladikata Jovan so grkofilstvo i srbomanstvo?
STOJMENOV: Vie znaete deka u{te na po~etokot na pregovorite na parlamentarnite politi~ki partii kaj Trajkovski vo vrska so voenata kriza se postavi pra{aweto na statusot na Makedonskata pravoslavna crkva. VMRO-Makedonska edinstveno re{itelno se sprotivstavi na toj predlog i zatoa gi napu{ti pregovorite na Trajkovski. Se prifati toj predlog na Xaferi i Georgievski i se promeni statusot na MPC. Od tuka po~na raznebituvaweto na MPC. Ako se ima predvid deka Georgievski preku direktno involvirawe vo izborot na odredeni ~lenovi na Sinodot, ima direktno vlijanie na slu~uvaweto vo MPC, ne e za iznenaduvawe postapkata na raskolnikot Jovan i na drugite koi go poddr`uvaat Jovan. Ima vistina vo va{ata konstatacija za koordinirano uni{tuvawe na makedonskata dr`ava.
MS: Kako ja gledate Makedonija po parlamentarnite izbori, dokolku tie bidat uspe{no izvedeni?
STOJMENOV: Za Makedonija mora da ima nade`. Makedonskiot narod so vekovi se borel i sakal da sozdade svoja nezavisna i samostojna dr`ava. Vo taa borba ne podlegnal na mnogu te{ki isku{enija, za{to uspea da sozdade svoja dr`ava. I sega makedonskiot narod se nao|a pred takvo te{ko isku{enie, no kako i sekoga{ }e pobedi makedonskiot narod. Pobedata na izborite na VMRO-Makedonska i drugite partii koi }e go porazat dvoecot Georgievski - Xaferi }e gi otvori {iroko vratite za edna unitarna, demokratska, stabilna i prosperitetna Makedonija.