ojnata so zborovi
me|u SDSM i VMRO-DPMNEzapo~na. Verbalniotcirkus }e bide interesen i
vozbudliv vo koj makedonskiot narod i gra|anite }e bidat predmet na golema
izborna manipulacija. Crvenkovski na Plo{tadot Makedonija zapo~na pompezno
i sve~eno, baraj}i od glasa~ite da odberat me|u ~esnite i kriminalcite.
Za razlika od nego, Georgievski od sve~enata lo`a vo Univerzalnata sala
mu pora~a: Za VMRO-DPMNE politikata e cel da ja za{titi Makedonija, a
za Socijaldemokratskiot sojuz politikata e cel da dojde samo na vlast.

Me|utoa, kade im e moralot, odnosno hrabrosta da ja priznaat svojata
gre{ka, bidej}i tie se najgolemite vinovnici {to Republika Makedonija
tone, ekonomski e uni{tena, a makedonskiot nacionalen identitet e zaguben
vo prostorot i vremeto od posledicite na minatogodi{niot voen vior.
MA[INERII
Predavstvoto {to go storija Crvenkovski i Georgievski so potpi{uvaweto
na Ramkovniot dogovor na pretstojnite parlamentarni izbori visi kako
"damaklov me~" vrz partiite, no i vrz makedonskiot narod. Zatoa,
dali treba da im se veruva na ovie politi~ari koi imaa smelost da ja
prodadat svojata tatkovina i da se pazarat so makedonskiot nacionalen
identitet? Sekako deka ne! Me|utoa, tie i natamu veruvaat deka }e uspeat
da go izla`at narodot, da ja osvojat vlasta so stari paroli i novi prazni
vetuvawa.
Crvenkovski startuva{e od Plo{tadot Makedonija ostro. No, i so novi
imiwa vo semejstvoto na koalicijata, otkako mu otka`a poslu{nost Yingo,
tradicionalnitot partner na SDSM. Na paradata vo Skopje, na koja defiliraa
simpatizerite na ovaa partija od site gradovi vo Makedonija, Branko
zaboravi na dekorot od zad grbot, Kameniot most. Za nego i za makedonskiot
narod be{e zatvoren. Zarem ovaa scena na pekolot ne n# predupreduva i n#
potsetuva na prilikite vo Kosovska Mitrovica. Na edniot breg se Srbite,
onie najhrabrite {to ostanaa i re{ija da `iveat vo geto, a na drugata
strana se kosovskite Albanci koi sakaat da gi lin~uvaat. Gletka {to n#
predupreduva deka ~elnicite na SDSM i VMRO-DPMNE vo poslednive deset
godini ubavo ni go skroija `ivotot, dodeka tie se trudea da se stokmat vo
"armani" i "versa~e" kostimi.
U{te sega go gledam plakatot na koj }e bidat naslikani Go{ev, Muminovi}
i Branko Crvenkovski so tekstovi "naj~esnite vo Makedonija",
"najmoralnite vo Makedonija"', "najdostoinstvenite vo
Makedonija", a odozdola pod toj plakat }e pi{uva "ovie trojcata
se poslednata nade` za Makedonija", s# drugo e propast za na{ata
zemja", ja komentira{e Georgievski koalicijata na SDSM.
No, i Crvenkovski na skopskiot Plo{tad ne be{e pone`en. Toj potencira{e
deka }e se sudrat ~esnata i patriotska Makedonija i kriminalcite i
predavnicite vo nea. Zatoa, uka`a deka ovie izbori nema da bidat
obi~ni za delewe na vlast, tuku izbori na koi }e se spasuva dr`avata i
idninata na ovoj narod. Lutite rivali, Georgievski i Crvenkovski,
prodol`ija so ostritot i `estok politi~ki re~nik koj treba da im gi plakne
o~ite na izbira~ite.
Nie neodamna ja iska`avme idejata deka makedonskite partii treba da
napravat edna zdru`ena koalicija, ne zatoa {to go `alime Crvenkovski {to
vo idnite ~etiri godini pak }e bide vo opozicija, tuku zatoa {to sme
svesni za istoriskiot problem, za istoriskiot tovar koj go imavme vo
minatite godini, odnosno isku{enijata na idninata koi mnogu dobro gi
gledame, re~e Georgievski.
Istite tie {to ni donesoa zlo i nesre}a, javno i bez tro{ka sram ni
nudat koalicija, mu vozvrati Crvenkovski dodavaj}i deka ne mo`e da
koalicira so tie {to go gazat nacionalniot identitet i makedonskite
koreni, ja prepravaat istorijata i ja par~at zemjata.
Georgievski ja obvini opozicijata deka Crvenkovski, kako {to re~e
Premieriot, na negovata kamarila im pre~i s# {to e vo vrska so
izborite. Predlo`ivme ne iljada, tuku tri iljadi posmatra~i, zatoa {to
navistina se pla{ime od incidenti, prefrlaj}i ja odgovornosta za
regularnosta na izborite kaj protivnicite.
SDSM }e bide toj {to }e gi kr{i kutiite so cel da gi proglasi izborite
za neregularni, re~e Georgievski. Toj, pred `enskata VMRO-vska publika
vo Univerzalnata sala vo Skopje, go obvini za predavstvo konkurentskiot
SDSM, i za nedovolno anga`irawe vo tekot na vojnata.
VMRO-DPMNE, re~e toj, mo`ela da ja re{i vojnata za eden mesec
ako SDSM dadel poddr{ka na idejata za voveduvawe voena sostojba.
Po lesniot vikend, vo koj povtorno gi vkrstija kopjata liderite na
VMRO-DPMNE i SDSM, partijata na vlasta gi otvori svoite marketin{ki karti.
Glavata gore! Makedonija za tebe, e sloganot so koj partijata na
Premierot }e bide prisutna vo izbornata kampawa pred pretstojnite
septemvriski parlamentarni izbori.
I ovie izbori VMRO-DPMNE gi do~ekuva verna na svoite zalo`bi i dosledna
na svojata politika. Bevme i ostanavme partija od narodot, so narodot, za
narodot. Posveteni na Makedonija, posveteni za dobroto na sekoj poedinec.
Na{a obvrska e da dademe ot~et pred gra|anite na Republika Makedonija za
ona {to go napravivme i sozdadovme, a na{a zada~a e da iznajdeme najdobri
re{enija za idninata, istakna portparol na VMRO-DPMNE, Vlatko \or~ev,
naso~uvaj}i ja propagandnata ma{inerija na ovaa partija kon predizvikot
kako povtorno da go privle~e vnimanieto na izneverenite glasa~i.
Porakata na partijata e nade` namesto strav, dobronamernost namesto
zlonamernost, dostoinstvo namesto poni`uvawe, samodoverba namesto
nesigurnost, sigurnost namesto neizvesnost, bezbednost namesto
zagrozenost, optimizam namesto o~aj.
Glasogovornikot na VMRO-DPMNE, Vlatko \or~ev, najavi deka izbornata
programa na partijata }e ima ekonomski i politi~ki del i taa }e bide
dostapna vo narednite dve nedeli. Pritoa vo nea }e bidat smesteni site
razvojni komponenti so konkretni re{enija za podobruvawe na sostojbite, a
partijata podgotvuva "bela kniga" na seto ona {to go napravila
vo izminatite ~etiri godini dodeka bila vo Vladata.
JAD I PEKOL
Ako sudime spored prvi~niot sudir me|u facite {to ovie deset godini ne
izvozija, morame da veruvame deka ne ka`uvaat ni{to novo, tuku s# }e bide
po staro, ku~iwata }e si laat, a nivniot politi~ki karvan i natamu }e si
vrvi. Laat pcite, a makedonskiot narod se davi vo nivnata septi~ka
jama..... Bezdrugo ako ja ~ekame "belata kniga" na Premierot,
toga{ }e se izna~ekame na defterite od nivniot ekonomski grabe`, od
iluzornoto prodavawe na patriotizmot i od milijardata na Cile {to ja
~ekavme kako slamka spas. Vpro~em, za nea vo 1998 godina se vrza i
Georgievski, no toj ubavo ja iskoristi. Nie ja srkame negovata pelin
gor~liva ~orba. Ottoga{ do sega minavme mnogu istoriski peripetii, vo koi
makedonskiot narod do`ivea jad i pekol. Dve vojni ni ja sodraa ko`ata, a
ednata od niv duri ni go odzede i makedonskoto nacionalno ~uvstvo. Zatoa,
dali treba povtorno da im veruvame na vinovnicite za vakvata sostojba vo
Republika Makedonija, Georgievski i Crvenkovski? Ne! Me|utoa, tie }e n#
tormozat vo narednive dva do tri meseca. Vo ovaa bitka za osvojuvawe na
vlast }e se povtoruvaat la`nite vetuvawa, od koi azno vidoa samo nivnite
poltroni. Politi~kite istomislenici pridonesoa tie da stanat bogata{i, no
i nacionalni satanisti. Denes ne e problem politi~arot. Toj `ivee onolku
vreme kolku {to }e mu dadat prostor za `iveewe glasa~ite. Sega glaven
problem e dr`avata, kako da opstane Republika Makedonija? Zatoa treba da
se pronajde patot koj so razum }e ja vrati du{ata vo sopstvenoto telo.