MIR NA "STAKLENI NOZE"

Ovde sekoga{ imalo podnoslivi, tolerantni odnosi pome|u Makedoncite, Albancite,Turcite, Romiti i preostanatite koi `iveat vo Gostivar. Toa se dol`i na faktot {to istite etnikumi se tuka ve}e so generacii, ne se dojdeni od Kosovo, ni izjavi gostivar~anecot J.S.

Koordinatorot na Centarot za infirmirawe na gra|anite vo Gostivar, gospodinot Tafa Ameti, za me|uetni~kite odnosi vo gradot izjavi: Donekade postoi so`ivot {to ne bi rekol za drugite podra~ja.

Spored statisti~kite podatoci od 1994 godina, vo gradot Gostivar `iveat 25.925 Albanci ili 58,18 otsto od naselenieto, 12.380 ili 28,08 otsto se Makedonci, Turcite gi ima 8,73 otsto, odnosno 3.890, dodeka pripadnicite na romskoto naselenie se zastapeni so 4,24 otsto ili 1.880, a na preostanatite malcinstva pripa|aat eden otsto od naselenieto, odnosno 480 gra|ani.

"Merdita" e voobi~aeniot pozdrav so koj }e ve pre~ekaat vo lokalnata samouprava vo Gostivar

Arheolo{kite podatoci govorat deka vo gostivarskiot kraj imalo naselbi u{te za vreme na rimskiot period. Se pretpostavuva deka Makedoncite ovoj kraj po~nale da go naseluvaat vo po~etokot na sedmiot vek, dodeka doseluvaweto na Albancite zapo~nalo pred okolu 250 godini, odnosno vo sredinata na osumnaesettiot vek.

Na vremeto gradot be{e mala "turska kasaba" naselen samo so Turci i Risjani. Podocna od Severna Albanija se doseli albansko naselenie, se se}ava baba Jasna koja ve}e stapila vo devettata decenija od `ivotot. Vo Gostivar ima slu~ai na me{ani brakovi pome|u pravoslavni i lica od muslimanska veroispoved. Xevair svojot dolgogodi{en prijatel Du{ko go narekuva "pobratim", a Petru{ e kum na sosedot Ismail. Od druga strana, za `al, ne se retki slu~aite na tepa~ki, no i krvavi presmetki pome|u Makedonci i Albanci.

Vo vakviot Gostivar na devetti juli pred nekolku godini se slu~ija nemili nastani za koi gostivarskata ^ar{ija veli deka toa bila Holivudska pretstava vo re`ija na toga{nite politi~ari. Za vreme na minatogodi{nata krvava vojna, vo gradot Gostivar za sre}a ne se zabele`ani poseriozni incidenti. Vo nekoi gostivarski sela, me|u koi Po`arane i Vrutok, od strana na uniformirani lica maltretirani se i ograbeni nekolku makedonski semejstva. Vo ~isto etni~kite sela so albansko naselenie kako ^egrane, Forino, Negotino i drugi se zboruva od strana na o~evidci deka s# u{te e zabele`ano prisustvo na uniformirani lica. Za vreme na naj`estokite voeni dejstvija minatata godina vo edno od ovie sela vr{en e pritisok i maltretirawe na edno lice - Albanka koja rabotela kako policaec vo UVR Gostivar, od koja za napu{tawe na seloto za ispolnuvawe na rabotnite obvrski sekoj den & barale po 50 evra. Nekolku pati e sopren avtobus koj redovno se obra}al na linijata Skopje - Gostivar pri {to se maltretirani patnicite.

Se dvi`ev po avtopatot Gostivar - Tetovo koga na nadvoznikot koj vodi kon seloto Negotino zabele`av lica oble~eni vo crno, a vedna{ potoa slu{nav istreli koi za sre}a zavr{ija samo vo mojot avtomobil. Moeto semejstvo patuva{e so mene i decata se prepla{ija, ni go ka`a svoeto minatogodi{no iskustvo Makedonecot G.A.

Se pretpostavuva deka za vreme na voenata kriza vo 2001 godina od Gostivar privremeno se raselija okolu 25 otsto od Makedoncite koi zaminaa vo pobezbednite kraevi na Republika Makedonija kako Skopje, Bitola, Strumica, Ko~ani za po kratok period povtorno da se vratat vo svoite rodni mesta. Vo toj period gradot be{e skoro pust, bidej}i se raseli i del od albanskoto, turskoto i romskoto naselenie, koi potoa isto taka se vratija vo gradot.

Pravoslavieto kako centralno obele`je na Gostivar, crkvata "Sveta Bogorodica"

Voobi~aen i za sre}a na site miren den {to nekoi go iskoristuvaat za kafe-pauza i razgovor so prijatelite vo kafuliwata

Kolku toga{ situacijata be{e seriozna i kolku narodot be{e zapla{en govori i faktot {to pobaruva~kata za najneophodnite proizvodi be{e zgolemena, a zlatarite koi vo Gostivar gi ima vo pogolem broj rabotea, no zlatoto ne be{e izlo`eno na izlozite. Za ovoj period Gostivar ne go do`ivea tetovskoto scenario, bidej}i - kako {to se {pekulira - nekoi "mo}nici" Albanci od ovoj grad "debelo" platile kaj ~elnicite na OVK za da ne bide iskr{en nitu prozor na nekoj od objektite koi vo najgolem broj se vo nivna sopstvenost.

Ona {to e zaedni~ko za sekoj gra|anin od Gostivar e nevrabotenosta, nema{tijata i besperspektivnosta za najmladite. Stopanstvoto vo prviot grad na Vardar kolabira pred nekolku godini. Mnogu fabriki se zatvorija, ostanaa na ulica vrabotenite vo "Silika", najgolemata klanica na Balkanot, "Gorni Polog", dolgo vreme e zatvorena, a situacijata ne e bleskava nitu vo tekstilnite fabriki "Goteks" i "Dekon". Vo gradot kako nevraboteni se vodat 12.660 lica, a 17.250 se vraboteni prete`no vo nekoja od dr`avnite institucii ili privatnite firmi kako "Fatina", "San gold", "Dino Treid", "Montenegro" i drugi koi, so redok isklu~ok, se vo sopstvenost na albanski biznismeni. Gostivarskiot kraj otsekoga{ bil poznat kako agrokulturno podra~je i ima okolu 3.920 zemjodelci, a vo borba za opstanok mnogumina se vratija na obrabotuvawe na zemji{teto ~ii sopstvenici se s# pomal broj Makedonci.

Pred nekolku meseci vo nadojdenite, studeni vodi na rekata Vardar skoknal gostivar~anecot Ivica Stavreski za da go spasi `ivotot na edno devetgodi{no Alban~e.

Voop{to ne mi be{e va`no dali e Alban~e, Tur~e, Makedon~e ili Rom~e. Toa be{e dete na koe mu be{e potrebna pomo{. Sre}en sum {to sum spasil ne~ij `ivot, veli Ivica.

Od neodamna vo gradinkite po~naa da rabotat me{ani paralelki kade vospituva~kite se i Albanki i Makedonki, a de~iwata gi izu~uvaat dvata jazika. Politi~kata sostojba ili besperspektivnosta za vrabotuvawe se naj~estata pri~ina poradi koja vo posledno vreme s# po~esti se slu~aite na trajno iseluvawe od Gostivar. Novite destinacii na prete`no mladite gostivarski semejstva se Skopje, Bitola, Ohrid, no zaminuvaat i vo stranstvo.

Vo prodavnicite, vo lokalnata samouprava, vo ambulantite i na drugi mesta kade vrabotenite se Albanci naj~esto vi se obra}aat so "merdita" i komunikacijata e na toj jazik, osven ako ne stanuva zbor za nekoja kulturna li~nost oslobodena od stegite na golemoalbanskata kauza.

Tuka mi se korenite od pradedo, tuka se rodija i izrasnaa moite deca, mnogu trud i pari vlo`iv vo ova {to go rabotam, ne ni razmisluvam da go napu{tam rodniot grad. Multietni~nosta voop{to ne mi pre~i, so nea izrasnav, ni ka`a eden malostopanstvenik Makedonec od Gostivar.

Poradi bezbednosni pri~ini moravme da go napu{time Gostivar duri e den. Zad nas ostana gostivarskiot kraj so gradot i 78-te sela od koi ~isto makedonski se samo 26, a vo drugi 20 sela makedonskoto naselenie e izme{ano so pretstavnicite na drugite etnikumi.

Pod isto nebo, no pod kapa na politikata, gostivar~ani se zboguvaa so u{te eden voobi~aen, no za sre}a na site miren den.