VIRUS I ZLO KOE TREBA DA SE SOSE^E VO KOREN

Obra}aj}i im se na arhijereite, sve{tenstvoto i vernicite, Svetiot sinod uka`uva deka poedine~noto pristapuvawe na liturgisko op{tewe i kanonsko edinstvo so Srpskata pravoslavna crkva i drugite pomesni pravoslavni crkvi e so tendencija da se sozdade needinstvo i podelba me|u Eparhijata i vernicite vo Makedonskata pravoslavna crkva.

Vladikata Jovan go rastura edinstvoto na Makedonskata crkva

Sedumte arhijerei go ka`aa svojot stav. Ostanuva na vladikata Jovan da odlu~i dali }e ja povle~e svojata odluka i }e se pokae. Dokolku toa ne se slu~i, kako {to izjavi Mitropolitot na Debarsko-ki~evskata eparhija, gospodin Timotej, mo`no e vo idnina Svetiot sinod da donese odluka za negovo ras~inuvawe.

[to se odnesuva do zabele{kite deka Sinodot na MPC ne & odgovoril na Srpskata crkva so svoj stav vo vrska so Nacrt- dogovorot do Ni{ vo Sinodot velat deka dosega SPC oficijalno ja nema izvesteno za svoite odluki i stavovi nitu Makedonskata pravoslavna crkva.

Po ova pra{awe, vo soop{tenieto u{te edna{ se potencira deka "na{ata crkva se imenuva kako makedonska po imeto na na{ata zemja i dr`ava Makedonija". No, i pokraj toa, Sinodot na MPC smeta deka Srpskata pravoslavna crkva otstapuva od dogovorenite i vo praktika oficijalnite komunicirawa da & se obra}a na na{ata crkva so nejzinoto ustavno ime Makedonska pravoslavna crkva i do nejziniot Poglavar, Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Zatoa ne treba da ni se pripi{uva nacionalizam i etnofiletizam, bidej}i ako taka se razmisluva, toga{ ne bi mo`ela nitu edna pravoslavna crkva da se imenuva po zemjata, a nekoi drugi samo po imeto na nacijata, se veli vo soop{tenieto.

Najvisokiot organ na na{ata Crkva informira deka vo idnina so cel da ne se sozdava podelba vo MPC, za pra{aweto za vospostavuvawe evharisti~ko edinstvo so SPC }e se re{ava preku telata i organite.

"Dokolku povikot za evharisti~ko i kanonsko edinstvo so SPC i drugite pomesni pravoslavni crkvi be{e upaten do SAS na MPC od strana na Srpskata crkva, po~ituvaj}i go dostoinstvoto na na{ata crkva i nejzinite ustavni tela i organi, toj }e be{e opstojno razgledan od Sinodot na Makedonskata pravoslavna crkva i navremeno }e se odgovore{e, soop{tuvaat arhijereite.

Inaku,Sinodot tvrdi deka predlotot za vospostavuvawe liturgisko i kanonsko edinstvo na MPC so SPC i drugite pomesni pravoslavni crkvi bil zaedni~ki stav na komisiite na dvete crkvi na sredbata odr`ana na 15 i 16 april vo dale~nata 1992 godina vo manastirot "Sveta Bogorodica" vo Kali{ta, koj bil priften od na{iot Sinod, no otfrlen od Soborot na Srpskata crkva.

Ne treba da se bide mnogu ostroumen za da se zabele`i deka pred okolu eden mesec, neposredno ~etiri meseci pred izborite, Makedosnkata pravoslavna crkva se smesti vo top-vestite vo politikata. Makedonskata pravoslavna crkva i Srpskata pravoslavna crkva zaedno so drugite pomesni pravoslavni crkvi pregovaraat so decenii za re{avawe na statusot na na{ata Crkva. Toa ne e ni{to novo, nitu pak skandalozno. Skandalot izleze od kujnata na onie koi ve}e podolgo vreme ni ja vodat dr`avata vo propast, onie koi go afirmiraa Ali Ahmeti i go inciraa ohridskiot Dogovor vo ime na mirot, dostoinstvoto i blagosostojbata vo Republika Makedonija.

Pu{taweto na probniot balon, odnosno produciraweto afera od najvisoki razmeri, samo po sebe govori deka Crkvata vo slu~ajot ne e del na napadite, tuku e sredstvo da se postignat nekoi drugi celi. Ova mnogu nalikuva na edno ve}e videno scenario, vo koe so razli~ni sredstva se pravi obid da se povampirat, odnosno reaktiviraat propagandite od ju`niot, severniot i isto~niot sosed od edna strana, a od druga vo zemjava da se predizvika antibugarsko, antisrpsko i antigr~ko raspolo`enie. Iako ona {to go napravi mitropolitot Jovan vo najmala raka e skandalozno, ne e te{ko da se pretpostavi komu mu odat vo prilog vakvite scenarija.

A sve{tenicite od Skopskata eparhija so aklamacija ja usvoija Rezolucijata so koja se osuduvaat aktivnostite na Mitropolitot povardarsko-vele{ki Jovan i mu se dava poddr{ka na Svetiot arhijerejski sinod. Iako vo Rezolucijata nameneta za Sinodot, Arhiepiskopot, arhijereite i Crkovno-narodniot sobor, imeto na vladikata Jovan ne se spomenuva, to~kite 10 i 11 se odnesuvaat tokmu na nego.

Site sve{tenoslu`iteli od najgolemata eparhija na MPC, Skopskata, ne se soglasuvaat so ovoj ~ekor na gospodin Jovan mislej}i deka toj e izbrzan. Vo sekoj slu~aj, tie stojat zad metodite {to gi koristi Svetata pravoslavna crkva, a tie se da se upotrebuva crkovniot, kanonskiot i ustavniot poredok na Makedonskata pravoslavna crkva.

Vo to~ka 10 odlukata na Jovan e proglasena za sprotivna na Ustavot i kanonite na Makedonskata pravoslavna crkva, a vo to~ka 11 se povikuva Sinodot da dejstvuva spored Ustavot i kanonite, so {to jasno se naveduva na ras~inuvawe.

Del od sve{tenicite, pred usvojuvaweto na Dokumentot, sepak bea mnogu poradikalni vo nivnite stavovi. Vladikata Jovan b{e nare~en "Virus i zlo" koe treba da se ise~e vo koren za da ne predizvika pogolemo zlo. Od Sinodot be{e pobarano i vo slu~aj da se pokae, toj povtorno da pretrpi dopolnitelni sankcii.

Vo podzemnite prostorii na Soborniot hram "Sv. Kliment Ohridski" vo Skopje po namesni~koto sobranie se odr`a i promocija na knigata "Taka slave{e Angelarij, Arhiepiskop Ohridski i Makedonski", kako i izlo`ba na portreti na Bla`enoupokoenite poglavari i arhijerei na MPC. Vo hramot bea prisutni arhijereite na Sinodot, so isklu~ok na otcepeniot Jovan i mitropolitite Naum i Timotej. Arhiepiskopot Stefan ne smeta{e deka e potrebno da odgovori na novinarskite pra{awa za raskolni{tvoto vo Crkvata. Toj i ponatamu "mudro" mol~i, bez ogled na toa {to vo ovaa sostojba vo koja se nao|a MPC vo momentot ne treba da va`i devizata deka "mol~eweto e zlato". Za otcepuvaweto na Jovan, sepak se oglasi od nego povikaniot vladika Kiril, edinstveniot `iv potpisnik na aktot za avtokefalija na Makedonskata pravoslavna crkva od pred 35 godini.

"Moite iskreni arhipastirski molitveni `elbi se da preovlada trezveniot razum kaj mitropolitot Jovan i toj da se najde povtorno vo lonoto na na{ata sveta i edinstvena na ovie prostori Makedonska pravoslavna crkva. Ne e ubavo jas da pa|am tolku nisko i od mojata usta da ispu{tam zborovi nadvor od moeto dostoinstvo. No, zarem veruvate na vakvite gnasni lagi i smetate deka mitropolitot Kiril }e be{e potpisnik na dokumentot za avtokefalija ako ima{e barem edna tro{ka vistina vo toa. Toga{ mnogu pove}e se vode{e smetka za dostoinstvoto na MPC, bidej}i celta be{e taa da se izdigne na onoj piedestal na koj be{e pred ukinuvaweto, a ne da se odnese vo propast", izjavi Mitropolitot Kiril.

Pretsedatelot na Komisijata za odnosi so verskite zaednici, \or|i Naumov, tvrdi deka Jovan ima dvojno dr`avjanstvo, makedonsko i gr~ko, i deka nema da dobie dozvola da izvr{uva bogoslu`ba vo Makedonija kako stranski dr`avjanin. Spored nego, vernicite }e mu gi zemat objektite, crkvite, upravnata zgrada, vozilata, a toj }e bide ras~inet kako gra|anin. Neka `ivee vo Makedonija, no ne da dr`i propovedi.

Vladikata Jovan koj od vernicite ve}e gi dobi etiketite "otcepnik i raskolnik" najavi deka nema da se pojavuva vo javnosta nekolku dena {to zna~i gi razgleduva negovite sledni ~ekori.

Arhijereite prodol`uvaat so umereniot kurs i ne najavuvaat sankcii kon Jovan dokolku toj se pokae. Rokot ne e predviden, a kone~niot epilog }e bide poznat po slednata sednica na Svetiot sinod.