Site nie ja polnime dr`avnata kasa, go razvivame makedonskoto stopanstvo. No, vo odnos na zadol`itelnite dava~ki, podeleni sme na privilegirani i pot~ineti. Prostuvawe na dolgovite na pomalite privatni firmi nema. Naprotiv, tie se postojana meta na razni inspekcii i kazni. Dava~kite i za ednite i za drugite se isti, no dr`avata ve}e nekolku godini zami`uva pred neplatenite pridonesi na golemite sistemi. Krajno vreme e dr`avata da go smeni ovoj stav, dodavaat sopstvenicite na privatnite firmi.

Zastojot na grani~niot premin Tabanovce na na{ite kamioni povle~e so sebe i drugi problemi. Vo Strumica padna plasmanot i cenite na domatite, kompirot i drugite kulturi. So ovaa cena, kako {to apeliraa proizvoditelite, ne mo`e da se opstane. Po intervencija na dr`avata, strumi~kite transporteri dobija nalepnici za prioritet na premin. So ova se izbegna skapuvaweto na lesnorasiplivite zemjodelski proizvodi. Po ras~istuvaweto na kolonite kamioni, sostojbata se normalizira i ~ekaweto se svede na polovina ~as. Strumi~kiot kvanta{ki pazar se odblokira, povtorno raboti, a porasnaa i otkupnite ceni.

Sega zemjodelcite baraat 24 ~asovno rabotewe na carinskite terminali. Potreben e nepre~en protok, vo vreme koga zemjata treba da postigne soliden plasman vo stranstvo. Od druga strana dr`avata premina kon interventen otkup na ranogradinarskite kulturi.

Kon krajot na septemvri, so potpisot na ministerot Besnik Fetai vo @eneva, se o~ekuva Makedonija da stane ramnopravna ~lenka na STO so preostanatite 144 zemji. Toa zna~i deka na{ite stoki nema da bidat diskriminirani na svetskite pazari, a i stranskite stoki }e imaat ist tretman na na{iot pazar. Vlezot e usloven so 23 izmeni i dopolnuvawa na zakoni vo ekonomskata sfera i ako ne se ostvari sega, }e se prolongira duri slednite 3 - 4 godini. Najza{titeni se zemjodelskite proizvodi, a najgolemi koncesii se dadeni kaj repromaterijalite i proizvodite {to ne se proizveduvaat kaj nas. Bez carina }e se uvezuvaat pivo, kompjuteri i farmacevtski proizvodi. Treba da se donese i noviot zakon za za{tita na intelektualna sopstvenost, koj e od osobeno zna~ewe vo STO.

Polovina milion dolari dobi "Datapons" od Amerikanskiot investiciski fond SEAF. Ovaa firma na pazarot egzistira ve}e 10 godini i e vode~ka pe~atarska ku}a vo visokokvalitetno pe~atewe vo boja vo Makedonija. So novata investicija }e se zgolemi proizvodstvoto za 60 otsto, predvideni se i novi vrabotuvawa za 30 otsto, a se o~ekuva i porast na prihodite. Na doma{niot i stranskiot pazar }e se nastapi so podobri i pokvalitetni uslugi.

Inaku, SEAF vo dr`avava poseduva golem broj firmi i stanuva akcioner sekade kade {to investira, no ne pove}e od 49 otsto od sopstvenosta.

Rakovodstvoto na AD "Gradski trgovski centar" na svoite vraboteni im vra~i akcii kako potvrda za sopstvenosta na firmata. Podelbata na besplatni akcii malku gi zbuni vrabotenite, za{to dividenda nikoj ne dobil godini nanazad.

Akciite se podeleni bez odluka na Sobranieto, {to u{te pove}e gi iznenadi i pretstavnicite na Zdru`enieto na akcioneri i zakupuva~ite na deloven prostor vo GTC. Tie gi imaat istite prava kako i drugite akcioneri. Dali e ova predizboren marketing ili gest na dobra volja?!

Platite na funkcionerite }e porasnat za 2.000 - 3.000 denari, a na vrabotenite za 600 - 800 denari mese~no. Spogodbata e "izigrana" od Vladata i dokolku ne se korigira, Sindikatot }e organizira najmasovni protesti. [trajkuvaa vrabotenite, ne funkcionerite, a sepak okolu 2.500 lica neplanirano }e dobijat zgolemeni plati. Spogodbata be{e samo rabotnite zaednici da dobijat zgolemuvawe, a ne funkcionerite ~ii plati nekolkupati se zgolemija vo minatata godina. Nasproti Sindikatot, ministerot Gruevski objasni deka i funkcionerite }e dobijat povisoki plati za da ne nastane ~udna situacija na izedna~uvawe na platite so onie na vrabotenite. Toa se samo 3 otsto koi odat za funkcionerite, a preostanatite sredstva se za drugite vraboteni. Samo platite na ministrite nema da se zgolemat. Toa go potencira i Svetskata banka koja podolgo vreme bara da se izvr{i dekompresacija, t.e da se odvojat i da se napravi razlika pome|u poodgovornite i poniskite mesta.

Dobra vest za okolu 200 do 300 mladi pravnici. Konkursot e ve}e otvoren za stru~ni sorabotnici so polo`en pravosuden ispit i za stru~ni pravnici za diplomiranite pravnici. Ova e predlog na pretsedatelot na Vrhovniot sud, a Vladata go pretvori vo proekt koj }e bide finansiran od Buxetot. So rabota }e se startuva od prvi septemvri. Ova e radikalna merka koja ne se pameti vo sudstvoto. Celta na ovaa radikalna merka e da se sozdade efikasno, moderno i brzo sudstvo. Namesto dosega{nite 50 otsto, so ovoj Proekt }e se dojde do maksimalno koristewe na celiot kapacitet. Vrabotuvaweto na mladi kadri, polni so znaewa, elan i entuzijazam }e ovozmo`i da se sovladaat natrupanite predmeti koi ostanuvaa nere{eni i }e ja zgolemat efikasnosta vo raboteweto, {to e vo polza na celata dr`ava.

Na Berzata ve}e te~e trgovijata so novite obvrznici {to gi izdade dr`avata za denacionaliziraniot imot. Prvata emisija na dr`avni obvrznici za denacionalizacija be{e vo vrednost od 2,5 milioni evra, a prvata proda`na cena iznesuva{e okolu 30 evra. Ponatamu }e se emituva po edna emisija godi{no, vo narednite {est godini. Na obvrznicite se presmetuva godi{na kamatna stapka od 2 otsto, nominalnata vrednost i kamatite se otplatuvaat vo rok od deset godini. Mo`at da se iskoristat za kupuvawe dr`avni akcii, kapital rezerviran za porane{ni sopstvenici, dr`aven imot itn. Prvata isplata na kamatite }e bide na prvi juni 2003 godina. Emituvaweto na ovoj vid obvrznici, }e pridonese za zabrzano prodavawe na rezidualnite akcii na Agencijata za privatizacija.

Pu{taweto vo rabota na naftovodot Solun - Skopje, predizvika namaluvawe na prevozot na nafta i nafteni derivati po `elezni~ki pat, za celi 50 otsto. Od po~etokot na juli, vagon-cisternite koi porano ja transportiraa naftata za Makedonija, se otka`uvaat. Sega samo tranzitiraat vozovite so nafta za Kosovo i Srbija. Prakti~no ova zna~i drasti~no namaluvawe na `elezni~kiot tovaren soobra}aj, dodeka pak patni~kiot bele`i porast. Me|unarodnite vozovi se ~esto polni so patnici.

Vo Albanija sve~eno e predaden patniot pravec Kor~a - Kap{tica, {to go izgradi GP "Granit". Patot e dolg 36 kilometri, ima 11 mostovi, se grade{e tri godini, a go povrzuva albanskoto pristani{te Dra~ so Grcija preku preminot Kap{tica. So ova se doka`a kvalitetot na makedonskata grade`na operativa vo u~estvo na tenderi za izgradba. Bitna e sorabotkata me|u Albanija i Republika Makedonija, koja vo oblasta na infrastrukturata ima izgledi da prodol`i, dokolku se dobie noviot tender.

OTE najavi po~etok na probna rabota vo avgust, a vo septemvri }e startuva i so oficijalna proda`ba na uslugite. Se pravat mnogu golemi podgotovki i pra{awe na vremeto e dali }e bidat zavr{eni vo najaveniot rok. Prostorot za funkcionirawe ve}e e obezbeden, naskoro }e se postavat baznite stanici so {to se zabrzuvaat rabotite vo tehni~kiot del. Te~at i oglasite za popolnuvawe na rabotnite mesta. Zasega nema informacii za vidot na uslugite {to }e gi ponudi OTE, no se znae deka proda`bata na paketite }e odi preku "Germanos telekom". So novite investicioni planovi OTE planira zgolemuvawe na prihodite za 2002 godina za 5 do 6 otsto vo odnos na minatata godina.

"MobiMak" informira za voveduvawe na dve novi uslugi od prvi juli.

Prvata nare~ena IPOS ovozmo`uva ispra}awe na tekstualni SMS poraki preku operator ili od va{iot mobilen telefon. Korisnikot go bira brojot 070 1567 i edna od sedumte varijanti na poraki. Cenata na povikot i ispra}awe na edna poraka e 6 den/min, a periodot na tarifirawe e 20 sek.

Vtorata novina e direktno, besplatno birawe na broevite na servisnite slu`bi. Namesto da se vnesuva kodot na reonot kade se nao|a korisnikot, sega toa se pravi bez reonskiot kod, besplatno. Ova e vo prilog na korisnikot koj ne go poznava terenot kade e lociran.

Aprilskata plata sporedena vo odnos so onaa {to ja primile vrabotenite vo mart realno e pomala za 2, 5 otsto. Ovoj trend ne e nov. Statistikata potvrduva deka ovogodi{nata aprilska plata za razlika od minatogodi{nata bila pomala za 0,3 otsto. [to se odnesuva do cenite na malo, statisti~arite vo juni vo odnos na mesecot maj konstatiraa namaluvawe na cenite na malo za 0,5 otsto, a na tro{ocite za `ivot za 1,1 otsto.