MVR podnelo 24 krivi~ni prijavi za sopstvenicite na falsifikuvanite bugarski diplomi {to neodamna gi otkri Ekonomskiot fakultet od Skopje. Petmina od niv se ve}e vo pritvor. Stanuva zbor za makedonski dr`avjani {to vo po~etokot na godinava od Bugarija nabavile falsifikuvani diplomi za zavr{eno visoko obrazovanie.

Spored "Dnevnik", la`nite dokumenti bile od Univerzitetot za nacionalna i svetska ekonomija od Sofija i toa od Fakultetot za menaxment i ekonomija. Osoven diplomi, osomni~enite poseduvale i falsifikuvani indeksi od fakultetot i uverenija za polo`eni ispiti. Rektoratot na skopskiot Univerzitet osven falsifikatorite pobara krivi~no da odgovara i ministerot za obrazovanie, Nenad Novkovski.

Raselenite pravoslavni `iteli na kumanovskoto selo Matej~e izminatata nedela dobile po nekolku vre}i ve{ta~ko |ubrivo kako humanitarna pomo{ od Srpskata zaednica vo Kumanovo. Me|utoa, raselenite matej~ani koi se smesteni vo kumanovskite hoteli ve}e edna ipol godina voop{to nemaat pristap do svoite imoti vo seloto, pa taka tie ovaa pomo{ nikako ne mo`at da ja upotrebat i so toa velat deka nejzinata namena e bescelna.

Vo centarot na Struga prodol`uvaat rabotite na divogradbata na vicepremierot Xevdet Nasufi. Investitorot nema grade`na dozvola, nema plateno komunalni dava~ki, a objektot ne e spored Osnovniot i Generalniot plan za ovoj del na Struga. Dodeka `itelite na sosednite zgradi baraat objektot da se urne, vo Podra~nata edinica na Ministerstvoto za transport i vrski zabrzano podgotvuvaat odluka za izmena na planot so {to bi trebalo da se legalizira ovaa divogradba. Potpisnicite na peticijata velat deka slu~ajot ne sakaat da go politiziraat i deka se svesni oti se nemo}ni protiv mo}nicite na vlast. Vo Sovetot na Op{tina Struga koaliciski partneri se VMRO-DPMNE i DPA, pa zatoa lesno }e mo`at da donesat nova odluka za izmena na urbanisti~kiot plan.

Spored najavite od kabinetot na pretsedatelot Trajkovski za prv ~ovek na Dr`avnata izborna komisija treba da bide imenuvana Mirjana Lazareva-Trajkovska. Zamenik na Lazareva-Trajkovska najverojatno }e bide profesorkata od pravniot fakultet G'zime Starova ili eden od pette vrhovni sudii od albanska nacionalnost. Kako {to se doznava, Trajkovski s# u{te ne gi dobil odgovorite od ~etirite partii, no o~ekuva negoviot izbor da go poddr`at SDSM, DPA i PDP. Vo VMRO-DPMNE, pak, s# u{te ne znaat kako }e reagiraat poradi toa {to potpretsedatelot na partijata, \or~ev, se obidel kaj Trajkovski da lobira na ovaa funkcija da bide imenuvan Vasil Gr~ev, porane{en gradona~alnik na Strumica od redovite na VMRO-DPMNE. Me|utoa, Gr~ev nema da bide prifaten poradi toa {to e premnogu partiski oboen za da bide op{to prifaten.

Vladiniot portparol \or|i Trendafilov istakna deka na 2 juli ne bilo razgovarano za koncesijata za aerodromite vo Skopje i Ohrid, no bil utvrden formalniot status na Javnoto pretprijatie za aerodromski uslugi, koe otsega }e premine vo dr`avna sopstvenost.

"Ova be{e storeno so cel da prodol`at pregovorite okolu dodeluvawe na koncesiite i poradi toa {to statusot na pretprijatieto vo idnina povtorno }e mora da se promeni", izjavi Trendafilov.

Goran Nevenovski, pratenik od VMRO-DPMNE, po sopstvena inicijativa kako li~en predlog go podnel rabotniot tekst na delovnikot vo sobraniska procedura. Stanuva zbor za istata verzija {to be{e razgledana na poslednata sednica na Komisijata za delovni~ki i mandantno-imunitetni pra{awa, a za koja ne e dobiena soglasnost od pretstavnicite na politi~kite partii PDP i PDPA-NDP vo Parlamentot. Imeno, tie baraa pokraj pratenicite, na albanski jazik vo Sobranieto da se obra}aat i ministri i drugi gosti, a vo nivnata lista be{e i pismenata komunikacija, odnosno pravoto za podnesuvawe predlozi na maj~in jazik.

Spored Nevenovski, predlo`enata sodr`ina nema da se menuva, bidej}i e usoglasena so Ramkovniot dogovor i barawata za pro{iruvawe na pravata pretstavuvaat otstapuvawe od dogovorenite ramki.

Minatata godina 30 korisnici na drogi vo Makedonija po~inale od direktni ili indirektni posledici od upotrebata na drogite. Zaklu~no so 2001 godina registrirani se 5.030 korisnici na drogi. Od niv 2.700 se na heroin, 2.150 na marihuana, a drugite koristat drugi vidovi drogi.

Makedonija se nao|a na eden od kracite na balkanskiot pat na drogata. Pri nejziniot transport del ostanuva vo Makedonija, a pogolem del prodol`uva do zemjite od Zapadna Evropa i Skandinavija. Heroinot doa|a od Turcija i Bliskiot Istok, a marihuanata i ha{i{ot najmnogu od Albanija.

Na 1 juli 2002 godina po kuso boleduvawe po~ina doajenot na makedonskoto novinarstvo Hristo Andonovski. Toj e roden vo selo Cakoni, Meglensko, Egejska Makedonija vo 1917 godina. Andonovski rabotel kako urednik na gr~kite emisii na Radio Skopje, urednik na emisijata za Pirinska Makedonija, glaven urednik na vesnikot "Glas na Egejcite", urednik vo vesnikot "Nova Makedonija" i negov dopisnik od Sofija, glaven i odgovoren urednik na spisanieto "Makedonija" pri Maticata na iselenicite, kade {to i se penzioniral vo 1983 godina, kako i sorabotnik na "Makedonsko sonce". Avtor e i na pove}e publicisti~ki trudovi.