Potpretsedatelot na Vladata na Srbija, Neboj{a ^ovi}, naglasi deka eventualnata nezavisnost na Kosovo }e zna~i etni~ka podelba na Srbija i novi zamki za Makedonija i BiH, kako i vra}awe na ona {to ve}e se slu~i vo regionot, no sega so mnogu pote{ki posledici.

Spored nego, otsustvoto na pozitivni rezultati od Misijata na UNMIK se dol`i na neuspehot na me|unarodnata zaednica da izgradi multietni~ko Kosovo i da obezbedi uslovi za vra}awe na site prisilno raseleni lica. ^ovi} podvle~e deka o~ekuva do krajot na ovaa godina pred Ha{kiot sud da se najdat i nekolkumina albanski ekstremisti.

Makedonskite gra|ani od zapadniot del na Makedonija, Ohrid, Struga, Ki~evo i drugi mesta koi imaat problem okolu registracijata na polovnite vozila glavno uvezeni od Albanija, ja obvinuvaat Carinata i MVR deka ne saka da im gi registrira vozilata, iako gi platile site dava~ki i dano~ni obvrski koi vo prosek iznesuvaat okolu 2.000 evra. MVR odbiva da ja zavr{i ovaa rabota so izgovor deka soobra}ajnite dozvoli od Albanija bile falsifikuvani.

O{tetenite gra|ani za da gi za{titat svoite prava formiraa gra|ansko zdru`enie "Vistina" so sedi{te vo Ohrid, preku koe sakaat na makedonskata javnost da & gi objasnat makite na koi naiduvaat vo ostvaruvaweto na svoite prava.

Izgradbata na cevkovodot od \ava~ko Pole kaj Bogdanci do Dojransko Ezero zabrzano se odviva, a od ~etirite grade`ni firmi anga`irani za objektot pristignuvaat najavi deka rabotite navreme }e bidat zavr{eni.

Naporedno so izgradbata na cevkovodot zabrzano se kopaat i bunarite kaj \ava~ko Pole, taka {to spored realizatorite na Proektot za spas na Dojransko Ezero, vo septemvri mo`e da se o~ekuvaat prvite dopolnitelni koli~estva voda da pote~at vo Ezeroto. No, i po vakvite najavi i o~ekuvawa, od gr~ka strana ne samo {to nema nikakov odgovor vo vrska so Proektot, tuku intenzivno se vr{i navodnuvawe na zemjodelskite posevi na okolu 2.500 hektari zemja.

Na~alnikot na General{tabot na Turskata armija, general Husein Kivrikoglu, vo tekot na negovata tridnevna poseta na Makedonija vo Ministerstvoto za odbrana so ministerot Vlado Popovski potpi{aa logisti~ki protokol so koj e predvideno Turcija i ovaa godina da prodol`i da donira voena pomo{ za ARM. Stanuva zbor za nova oprema vredna 1,2 miliona dolari, a se sostoi vo pet tovarni vozila, 27 sistemi za no}no nabquduvawe, 190 radiostanici i drugi sredstva i oprema za vrski.

Konkretno Turcija za izminatite osum godini donira oprema vo iznos od pet milioni dolari, a planovite se do krajot na 2003 godina taa pomo{ da dostigne 10 milioni dolari. Turskiot general naglasil deka ovaa pomo{ i sorabotka ne e naso~ena protiv treti zemji, tuku za Makedonija da zastane na svoi noze.

Zemjite-~lenki na Centralnoevropskata inicijativa - CEI se re{eni vo regionot da gradat slo`na i harmoni~na zgrada i predupredija na opasnosta od terorizam. Ministerite za nadvore{ni raboti i pretstavnicite na 17 zemji ~lenki na CEI vo Ohrid ja odr`aa godi{nata konferencija na koja po dvodnevni konsultacii go usvoija zavr{niot dokument vo koj povikuvaat na pobrz priem na zemjite-kandidati za ~lenstvo vo EU.

Vo toj dokument se povikuva na zaedni~ka borba protiv organiziraniot kriminal, vklu~uvaj}i gi i korupcijata, {vercot so oru`je, narkotici i trgovijata so lu|e, pra{awa {to se istaknati kako edni od najva`nite za stabilnosta vo regionot.

Postojaniot Me|unaroden krivi~en sud, koj e vo formirawe, od prvi juli e nadle`en za site voeni zlostorstva protiv ~ove~nosta, kako i za delata kaznivi spored me|unarodnoto pravo {to }e bidat storeni ili se ve}e vo postapka vo dr`avite {to go ratifikuvale negoviot Statut. Makedonija e edna od prvite 60 dr`avi {to so zakon go ratifikuvaa Statutot na ovoj sud, koj stapi vo sila.

Vleguvaweto vo sila na Statutot na ovoj sud, ~ie sedi{te }e bide vo Hag, zasega zna~i samo "registracija" na delata {to }e bidat izvr{eni vo idnina na teritoriite na zemjite potpisni~ki, no postapki s# u{te ne mo`at da se vodat.

Preku grani~niot premin Bogorodica - Evzoni na makedonsko-gr~kata granica, minatiot vikend kon Grcija zaminale nad 6.000 patni~ki vozila i avtobusi. Se konstatira deka e dosta zgolemen brojot i na makedonskite dr`avjani koi zaminuvaat vo Grcija. Kako rezultat na dobrata ekipiranost na pograni~nite organi, vozilata se zadr`uvaat na preminot Bogorodica edinstveno samo za izvr{uvawe na carinskite formalnosti.