o 1951 godina
verojatno i vo srpskata crkva sfatile deka }e mora da popu{tat pod ovoj
priti-sok za domorodni episkopi, za{to postojano se uka`uvalo na toa od
makedonska strana. Istata godina go biraat arhimandritot Dositej, koj e vo
Sremski Karlovci, za episkop topli~ki, vikaren episkop na srpskiot
patrijarh. Dositej bil hirotonisan za episkop na Srpskata crkva.
Na{ite lu|e se izraduvaa na toj ~in - veli gospodin Done Ilievski -
za{to iako ne e vo Makedonija, sepak stanuva zabor za Makedonec koj stanal
episkop. ^lenovite na Inicijativniot odbor vedna{ stapija vo kontakt so
nego. Toj se stavi na raspolagawe, dokolku ima potreba da dojde vo
Makedonija i da bide eden od kandidatite za makedonski domoroden episkop.
Dositej edna{ napravi i poseta vo Makedonija. Be{e mnogu ubavo do~ekan, se
razbira kako episkop na Srpskata crkva, no sepak vo period koga tuka s#
po`estoki se naporite za dobivawe domorodni episkopi vo Makedonija. Mo`ebi
izborot na Dositej za episkop na Srpskata crkva e eden poteg na SPC so koj
ponatamu bi se baral nekakov izgovor za toa deka ete i nie imame episkop i
deka za drugi domorodni episkopi vo Makedonija nemame kandidati. Ili pak
mo`ebi se ode{e na toa Dositej da se izbere za arhierej vo Makedonija i so
toa da zavr{at na{ite barawa i da se vratat starite odnosi me|u
Makedonskata i Srpskata crkva kako {to bilo do 1941 godina. No ovde vo
Makedonija uporno se ode{e na toa trojcata episkopi za trite eparhii da se
izberat odedna{, "vo paket" kako {to denes se veli. Zna~i ne
eden, ami trojca episkopi da ima za trite eparhii: Ohridsko-bitolskata,
Skopskata mitropolija i Zletovsko-strumi~kata eparhija.
PISMO OD VIKENTIJE
Vo vremeto na srpskiot patrijarh Vikentije - dodava gospodinot Ilievski
- vo 1953 godina be{e dobieno pismo od nego so koe bara da predlo`ime
kandidati za episkopi. Odnosite so Vikentije bea mo{ne korektni, pa po ova
pismo duri i se prifati toj da stane administrator na site eparhii vo
Makedonija do izborot na arhierei vo makedonskite eparhii. Sepak, zna~i,
se insistira{e na toa da se re{i problemot so domorodni episkopi i
makedonskiot literaturen jazik da bide jazik na administracijata vo
Makedonskata pravoslavna crkva. Tie da bidat nacionalnite belezi. Moram da
ka`am deka sekoga{ koga go ~itam toa pismo od Vikentije im se voshituvam
na na{ite sve{tenici za nivniot poka`an patriotizam. Za toa pismo se
rasprava{e na eden pro{iren plenum vo Skopje vo 1954 godina. Site poka`aa
golemo zadovolstvo, radost pa duri i voshit {to }e imame svoja crkva. Site
diskutiraa kako ve}e da e zavr{ena rabotata, site diskusii odea vo toj
duh. I denes koga gi ~itam tie iska`uvawa, ednostavno se e`am i vo sebe si
velam: "Kolku li sme bile naivni od ogromnata `elba da dojdeme barem
do ne{to, kolku sme bile podgotveni naivno da veruvame vo ne{to {to
drugite (od SPC) go kroele sosema poinaku da bide. Na toj plenum be{e
dogovoreno za episkopi, pokraj Dositej, da bidat izbrani i prota Nestor
Popovski za Skopje i Toma Dimovski koj podocna stana episkop (Naum) na
Zletovsko-strumi~kata eparhija. Taka be{e predlo`eno i so toj predlog
nastapivme vo Belgrad. Baravme tie da bidat izbrani za episkopi. No i toj
predlog be{e odbien od strana na Saborot na SPC, iako toa be{e predlog i
na patrijarhot Vikentije, odnosno toj zastana zad na{iot predlog. Za
Dositej se soglasuvaa, no za drugite ka`aa deka nemaat kanonski
kvalifikacii. Toa be{e izgovorot. Po vakvata odluka na SPC, prota Nestor
se otka`a od kandidaturata, ne saka{e da go {ikaniraat, da igraat so nego
i toj ne be{e povtorno kandidiran. Podocna dopolnitelno se baraa kandidati
za episkopi.

Posledna
sednica na Inicijativniot odbor za organizirawe na MPC so koja rakovodi
pretsedatelot prota Nestor Popovski - 3 oktomvri 1958 g.
Vo april 1958 godina patrijarhot Vikentije za prvpat dojde vo
Makedonija - raska`uva gospodinot Ilievski. Mu priredivme ubav do~ek, se
pro{eta do Le{ok - Tetovo i do Kali{ta - Struga, taka {to toj be{e
prezadovolen od na{iot odnos kon nego. Toga{, vo 1958 godina, rabotata
be{e gotova, odnosno bevme blisku do ona {to postojano go baravme - da
dobieme domorodni episkopi vo Makedonija. Toga{ ima{e i priem kaj
pretsedatelot Tito. Toj priem be{e iznuden i od nas, a be{e prisuten i
patrijarhot Vikentije. Celta na{a be{e tie (od SPC) da dadat javna izjava
za da ne n# izigraat povtorno koga }e treba da se glasa vo Saborot na SPC
za na{eto pra{awe. I navistina toga{ patrijarhot Vikentije dade edna
izjava pred Tito deka na krajot sepak }e bide re{eno pra{aweto za
Makedonskata pravoslavna crkva. Toa be{e navistina ~esno od strana na
patrijarhot Vikentije, toj navistina se zalaga{e da se zavr{i taa rabota
kako {to baravme nie. Me|utoa, na Saborot s# padna vo voda. Rekoa deka
nema izbor na makedonski domorodni episkopi so istiot izgovor deka nemaat
kvalifikacii i povtorno ne be{e odobreno na{eto barawe. Patrijarhot
Vikentije be{e te`ok dijabeti~ar i jas sekade pi{uvam deka toj e `rtva na
makedonskoto crkovno pra{awe. Toga{ mu porasna {e}erot, padna vo koma i vo
juli 1958 godina po~ina. Toj mnogu te{ko gi do`ivea tie raboti, za{to
ednostavno be{e izigran od ~lenovite na Saborot na SPC. Po odbivaweto na
na{iot predlog od strana na Saborot na SPC, be{e jasno deka tie nema da gi
odobrat na{ite barawa, a stana jasno isto taka deka pra{aweto treba da se
re{i na Crkovno-naroden Sobor i deka nikoj toa ne mo`e da go ospori.
PODGOTOVKI ZA VTORIOT SOBOR
1958-ta be{e godina za koja i denes ne mo`am da sfatam kako seto toa go
izdr`avme - veli g-n Done Ilievski. Jas bev sekoj den so ~lenovite na
Inicijativniot odbor i bev osloboden od site drugi obvrski. Letoto 1958
godina se odr`a plenum na Inicijativniot odbor i na toj plenum se donese
re{enie da se svika Vtoriot Crkovno-naroden sobor na koj }e se postavi
makedonskoto crkovno pra{awe. Toa be{e vo juli 1958 godina i toga{ po~naa
pekolni podgotovki, za{to za kratko vreme treba{e s# da se podgotvi. Jas
bev preokupiran toga{ so tie problemi, pa duri i vo sonot `iveev so niv,
taka {to se javija kaj mene zdravstveni problemi, dobiv vrtoglavica i
po~nav da se pla{am dali }e bidam vo sostojba da izdr`am dokraj. Odev na
klinika, me ispituvaa i zaklu~ija deka nema organski naru{uvawa, tuku
stanuva zbor za ona {to se vika menaxerska bolest, pregolema umorenost i
mi prepora~aa da se odmoram. Se se}avam deka pretsedatelot Strahil Gigov
edno vreme be{e otsuten i jas odev na sostanoci vo Belgrad. Jas postojano
odev na tie sostanoci vo Belgrad i na sekoja sednica na Sojuznata komisija
go postavuvavme makedonskoto crkovno pra{awe. Za sekoja sednica
podgotvuvavme materijali. No, toga{ navistina imav zdravstveni problemi i
me posovetuvaa da se povle~am nekade i da odmoram. Otidov vo Struga na
odmor so semejstvoto. A dodeka traeja podgotovkite, jas sosema zaboraviv
na semejstvoto, za{to s# te~e{e brzo i nema{e vreme. Na mojata sopruga
Pavlina & gi ostaviv site obvrski okolu semejstvoto. I zatoa velam
deka kolku {to imam jas u~estvo vo ova, tolku ima i mojata sopruga, za{to
site moi doma{ni obvrski taa gi prezede. Vo Struga bevme ~etiri dena, no
mojata zdravstvena sostojba ne se podobruva{e. Zatoa otidovme vo moeto
rodno selo, vo Br`dani. Moram da ka`am deka rodniot kraj e ~udna rabota,
sekoj ~ovek na svoj na~in go do`ivuva koga }e se vrati vo nego. Jas u{te
prviot dena tamu bev zdrav. Toa mi dade takva sila {to bev kremen, {to
veli narodot. Ostanavme nekolku dena i se vrativme vo Skopje. Jas povtorno
se anga`irav i u~estvuvav vo izgotvuvaweto na programata, izbor na
delegati, podgotvuvawe materijali, izve{taj na Inicijativniot odbor i site
dokumenti {to treba{e da se podnesat - Odluka za obnova na Ohridskata
arhiepiskopija, Odluka za izbor na prv poglavar, Ustav i drugi dokumenti
na koi site zaedno rabotevme. Seta uka, seta sovest, seto znaewe go
vlo`ivme uspe{no da gi podgotvime site tie raboti.
Pred Soborot, na ~etvrti oktomvri, se odr`a posledna sednica na
Inicijativniot odbor vo hotelot "Palas" vo Ohrid - veli
gospodinot Ilievski - na koja i jas bev prisuten. Sednicata ja vode{e
prota Nestor Popovski i na taa sednica ednoglasno se usvoija site soborski
dokumenti. So Dositej vospostavivme vrska. Toj se soglasi da dojde vo
Makedonija i den-dva pred Soborot sleze so voz vo Vrawe kade jas go
pre~ekav so avtomobil. Nikade ne se javivme. Za negovoto doa|awe znae{e
samo prota Nestor Popovski. Ne zaprevme nikade vo Skopje. Vo Bitola
prokasnavme vo restoranot "Makedonija" i otidovme pravo vo
Ohrid. Tamu se smestivme vo edna vila na Izvr{niot sovet na Gorica kade
bevme samo Dositej, jas i gotva~ot. Dositej nema{e nikakov kontakt so
nikogo. Jas, se razbira, postojano bev vo kontakt so ~lenovite na
Inicijativniot odbor. Na Dositej mu referirav za s# {to se slu~uva{e i so
nego se konsultiravme za dokumentite {to se podgotvuvaa za Vtoriot
Crkovno-naroden sobor.
(Prodol`uva)