CRKVA

Gospodin Done Ilievski za premre`ijata pri vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija (4)

@ESTOKA BORBA ZA DOMORODNI EPISKOPI VO MAKEDONSKITE EPARHII

Podgotvil: Ranko MLADENOSKI

  • Se dogovorivme za episkopi, pokraj Dositej, da bidat izbrani i prota Nestor Popovski za Skopje i Toma Dimovski koj podocna stana episkop (Naum) na Zletovsko-strumi~kata eparhija. Taka be{e predlo`eno i so toj predlog nastapivme vo Belgrad. Baravme tie da bidat izbrani za episkopi. No, toj predlog be{e odbien od Saborot na SPC, iako toa be{e predlog i na patrijarhot Vikentije, odnosno toj zastana zad na{iot predlog.
  • Po odbivaweto na na{iot predlog od strana na Saborot na SPC, be{e jasno deka tie nema da gi odobrat na{ite barawa, a be{e jasno isto taka deka pra{aweto treba da go re{i Crkovno-naroden Sobor i deka nikoj toa ne mo`e da go ospori.
  • So Dositej vospostavivme vrska. Toj se soglasi da dojde vo Makedonija i den-dva pred Soborot toj sleze so voz vo Vrawe kade jas go pre~ekav so avtomobil. Nikade ne se javivme, s# se rabote{e vnimatelno.

Vo 1951 godina verojatno i vo srpskata crkva sfatile deka }e mora da popu{tat pod ovoj priti-sok za domorodni episkopi, za{to postojano se uka`uvalo na toa od makedonska strana. Istata godina go biraat arhimandritot Dositej, koj e vo Sremski Karlovci, za episkop topli~ki, vikaren episkop na srpskiot patrijarh. Dositej bil hirotonisan za episkop na Srpskata crkva.

Na{ite lu|e se izraduvaa na toj ~in - veli gospodin Done Ilievski - za{to iako ne e vo Makedonija, sepak stanuva zabor za Makedonec koj stanal episkop. ^lenovite na Inicijativniot odbor vedna{ stapija vo kontakt so nego. Toj se stavi na raspolagawe, dokolku ima potreba da dojde vo Makedonija i da bide eden od kandidatite za makedonski domoroden episkop. Dositej edna{ napravi i poseta vo Makedonija. Be{e mnogu ubavo do~ekan, se razbira kako episkop na Srpskata crkva, no sepak vo period koga tuka s# po`estoki se naporite za dobivawe domorodni episkopi vo Makedonija. Mo`ebi izborot na Dositej za episkop na Srpskata crkva e eden poteg na SPC so koj ponatamu bi se baral nekakov izgovor za toa deka ete i nie imame episkop i deka za drugi domorodni episkopi vo Makedonija nemame kandidati. Ili pak mo`ebi se ode{e na toa Dositej da se izbere za arhierej vo Makedonija i so toa da zavr{at na{ite barawa i da se vratat starite odnosi me|u Makedonskata i Srpskata crkva kako {to bilo do 1941 godina. No ovde vo Makedonija uporno se ode{e na toa trojcata episkopi za trite eparhii da se izberat odedna{, "vo paket" kako {to denes se veli. Zna~i ne eden, ami trojca episkopi da ima za trite eparhii: Ohridsko-bitolskata, Skopskata mitropolija i Zletovsko-strumi~kata eparhija.

PISMO OD VIKENTIJE

Vo vremeto na srpskiot patrijarh Vikentije - dodava gospodinot Ilievski - vo 1953 godina be{e dobieno pismo od nego so koe bara da predlo`ime kandidati za episkopi. Odnosite so Vikentije bea mo{ne korektni, pa po ova pismo duri i se prifati toj da stane administrator na site eparhii vo Makedonija do izborot na arhierei vo makedonskite eparhii. Sepak, zna~i, se insistira{e na toa da se re{i problemot so domorodni episkopi i makedonskiot literaturen jazik da bide jazik na administracijata vo Makedonskata pravoslavna crkva. Tie da bidat nacionalnite belezi. Moram da ka`am deka sekoga{ koga go ~itam toa pismo od Vikentije im se voshituvam na na{ite sve{tenici za nivniot poka`an patriotizam. Za toa pismo se rasprava{e na eden pro{iren plenum vo Skopje vo 1954 godina. Site poka`aa golemo zadovolstvo, radost pa duri i voshit {to }e imame svoja crkva. Site diskutiraa kako ve}e da e zavr{ena rabotata, site diskusii odea vo toj duh. I denes koga gi ~itam tie iska`uvawa, ednostavno se e`am i vo sebe si velam: "Kolku li sme bile naivni od ogromnata `elba da dojdeme barem do ne{to, kolku sme bile podgotveni naivno da veruvame vo ne{to {to drugite (od SPC) go kroele sosema poinaku da bide. Na toj plenum be{e dogovoreno za episkopi, pokraj Dositej, da bidat izbrani i prota Nestor Popovski za Skopje i Toma Dimovski koj podocna stana episkop (Naum) na Zletovsko-strumi~kata eparhija. Taka be{e predlo`eno i so toj predlog nastapivme vo Belgrad. Baravme tie da bidat izbrani za episkopi. No i toj predlog be{e odbien od strana na Saborot na SPC, iako toa be{e predlog i na patrijarhot Vikentije, odnosno toj zastana zad na{iot predlog. Za Dositej se soglasuvaa, no za drugite ka`aa deka nemaat kanonski kvalifikacii. Toa be{e izgovorot. Po vakvata odluka na SPC, prota Nestor se otka`a od kandidaturata, ne saka{e da go {ikaniraat, da igraat so nego i toj ne be{e povtorno kandidiran. Podocna dopolnitelno se baraa kandidati za episkopi.

Posledna sednica na Inicijativniot odbor za organizirawe na MPC so koja rakovodi pretsedatelot prota Nestor Popovski - 3 oktomvri 1958 g.

Vo april 1958 godina patrijarhot Vikentije za prvpat dojde vo Makedonija - raska`uva gospodinot Ilievski. Mu priredivme ubav do~ek, se pro{eta do Le{ok - Tetovo i do Kali{ta - Struga, taka {to toj be{e prezadovolen od na{iot odnos kon nego. Toga{, vo 1958 godina, rabotata be{e gotova, odnosno bevme blisku do ona {to postojano go baravme - da dobieme domorodni episkopi vo Makedonija. Toga{ ima{e i priem kaj pretsedatelot Tito. Toj priem be{e iznuden i od nas, a be{e prisuten i patrijarhot Vikentije. Celta na{a be{e tie (od SPC) da dadat javna izjava za da ne n# izigraat povtorno koga }e treba da se glasa vo Saborot na SPC za na{eto pra{awe. I navistina toga{ patrijarhot Vikentije dade edna izjava pred Tito deka na krajot sepak }e bide re{eno pra{aweto za Makedonskata pravoslavna crkva. Toa be{e navistina ~esno od strana na patrijarhot Vikentije, toj navistina se zalaga{e da se zavr{i taa rabota kako {to baravme nie. Me|utoa, na Saborot s# padna vo voda. Rekoa deka nema izbor na makedonski domorodni episkopi so istiot izgovor deka nemaat kvalifikacii i povtorno ne be{e odobreno na{eto barawe. Patrijarhot Vikentije be{e te`ok dijabeti~ar i jas sekade pi{uvam deka toj e `rtva na makedonskoto crkovno pra{awe. Toga{ mu porasna {e}erot, padna vo koma i vo juli 1958 godina po~ina. Toj mnogu te{ko gi do`ivea tie raboti, za{to ednostavno be{e izigran od ~lenovite na Saborot na SPC. Po odbivaweto na na{iot predlog od strana na Saborot na SPC, be{e jasno deka tie nema da gi odobrat na{ite barawa, a stana jasno isto taka deka pra{aweto treba da se re{i na Crkovno-naroden Sobor i deka nikoj toa ne mo`e da go ospori.

PODGOTOVKI ZA VTORIOT SOBOR

1958-ta be{e godina za koja i denes ne mo`am da sfatam kako seto toa go izdr`avme - veli g-n Done Ilievski. Jas bev sekoj den so ~lenovite na Inicijativniot odbor i bev osloboden od site drugi obvrski. Letoto 1958 godina se odr`a plenum na Inicijativniot odbor i na toj plenum se donese re{enie da se svika Vtoriot Crkovno-naroden sobor na koj }e se postavi makedonskoto crkovno pra{awe. Toa be{e vo juli 1958 godina i toga{ po~naa pekolni podgotovki, za{to za kratko vreme treba{e s# da se podgotvi. Jas bev preokupiran toga{ so tie problemi, pa duri i vo sonot `iveev so niv, taka {to se javija kaj mene zdravstveni problemi, dobiv vrtoglavica i po~nav da se pla{am dali }e bidam vo sostojba da izdr`am dokraj. Odev na klinika, me ispituvaa i zaklu~ija deka nema organski naru{uvawa, tuku stanuva zbor za ona {to se vika menaxerska bolest, pregolema umorenost i mi prepora~aa da se odmoram. Se se}avam deka pretsedatelot Strahil Gigov edno vreme be{e otsuten i jas odev na sostanoci vo Belgrad. Jas postojano odev na tie sostanoci vo Belgrad i na sekoja sednica na Sojuznata komisija go postavuvavme makedonskoto crkovno pra{awe. Za sekoja sednica podgotvuvavme materijali. No, toga{ navistina imav zdravstveni problemi i me posovetuvaa da se povle~am nekade i da odmoram. Otidov vo Struga na odmor so semejstvoto. A dodeka traeja podgotovkite, jas sosema zaboraviv na semejstvoto, za{to s# te~e{e brzo i nema{e vreme. Na mojata sopruga Pavlina & gi ostaviv site obvrski okolu semejstvoto. I zatoa velam deka kolku {to imam jas u~estvo vo ova, tolku ima i mojata sopruga, za{to site moi doma{ni obvrski taa gi prezede. Vo Struga bevme ~etiri dena, no mojata zdravstvena sostojba ne se podobruva{e. Zatoa otidovme vo moeto rodno selo, vo Br`dani. Moram da ka`am deka rodniot kraj e ~udna rabota, sekoj ~ovek na svoj na~in go do`ivuva koga }e se vrati vo nego. Jas u{te prviot dena tamu bev zdrav. Toa mi dade takva sila {to bev kremen, {to veli narodot. Ostanavme nekolku dena i se vrativme vo Skopje. Jas povtorno se anga`irav i u~estvuvav vo izgotvuvaweto na programata, izbor na delegati, podgotvuvawe materijali, izve{taj na Inicijativniot odbor i site dokumenti {to treba{e da se podnesat - Odluka za obnova na Ohridskata arhiepiskopija, Odluka za izbor na prv poglavar, Ustav i drugi dokumenti na koi site zaedno rabotevme. Seta uka, seta sovest, seto znaewe go vlo`ivme uspe{no da gi podgotvime site tie raboti.

Pred Soborot, na ~etvrti oktomvri, se odr`a posledna sednica na Inicijativniot odbor vo hotelot "Palas" vo Ohrid - veli gospodinot Ilievski - na koja i jas bev prisuten. Sednicata ja vode{e prota Nestor Popovski i na taa sednica ednoglasno se usvoija site soborski dokumenti. So Dositej vospostavivme vrska. Toj se soglasi da dojde vo Makedonija i den-dva pred Soborot sleze so voz vo Vrawe kade jas go pre~ekav so avtomobil. Nikade ne se javivme. Za negovoto doa|awe znae{e samo prota Nestor Popovski. Ne zaprevme nikade vo Skopje. Vo Bitola prokasnavme vo restoranot "Makedonija" i otidovme pravo vo Ohrid. Tamu se smestivme vo edna vila na Izvr{niot sovet na Gorica kade bevme samo Dositej, jas i gotva~ot. Dositej nema{e nikakov kontakt so nikogo. Jas, se razbira, postojano bev vo kontakt so ~lenovite na Inicijativniot odbor. Na Dositej mu referirav za s# {to se slu~uva{e i so nego se konsultiravme za dokumentite {to se podgotvuvaa za Vtoriot Crkovno-naroden sobor.

(Prodol`uva)


Gore

Copyright © 2002 "MAKEDONSKO SONCE"