SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

MAKEDONSKA NARODNA PESNA JA OTKRIVA PRI~INATA ZA SMRTTA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Zvu~i neverojatno, no vo edna makedonska narodna pesna zapi{ana vo 19 vek e potvrdena malarijata kako pri~ina za smrtta na Aleksandar Makedonski!
  • Vo makedonskiot folklor postoi i prikazna za carot Persej i za propasta na makedonskata dr`ava.

Na{iot poznat folklorist d-r Tome Sazdov vo svojata statija pod naslov "Pesna za Aleksandar Veliki" ("Nova Makedonija" 12.1. 1958) pi{uva deka vo Srbija bila pronajdena tretata zbirka so makedonski pesni sobrani od Stefan Verkovi}. Vo ovaa zbirka bila objavena pesna za Aleksandar Makedonski, koja na Verkovi} mu ja ispeal slepiot naroden peja~ Jovan Mihailov. Pesnata bila zabele`ana nekade pred 1862 godina i ja imalo vo dve varijanti so po 263, t.e. 306 stihovi. Pesnata po~nuva:

"^edo si nema car Filip,

~edo si nema devet godini".

Vo prodol`enie ~itame deka Filip & rekol na svojata `ena "car Filipovica" da mu rodi ma{ko dete dodeka toj e vo vojna. Taka i se slu~ilo. Potoa ~itame:

"Carica e zategnala

ma{ko e dete porodila

sos prsten na rakata,

na prstene be ispisan

i kak da go krstat:

krstiha go Aleksandro."

Istovremeno se o`drebil i kowot na Filip, ~ie `drebe imalo "noze do u{ite". Vo prodol`enie ~itame:

"I pogine car Filip

i sedna mu na stolnina

Aleksandro ~edoto mu,

da caruva da poveqa".

Vo pesnata e spomnato i deka Aleksandar vojuval protiv "car Hiruda" ({to sekako deka e proizvod na imaginacijata na narodniot peja~). Vo prodol`enie ~itame deka nekoi dvajca bra}a junaci koi go ~uvale svojot tatko zatvoren vo sandak za da go spasat od stariot surov obi~aj na pogubuvawe na starcite, mu pomognale na Aleksandar vo borbata da premine edna reka (otkako dobile sovet od svojot tatko kako da go napravi toa). Toga{ Aleksandar go zabranil obi~ajot na ubivawe na starcite (za {to }e pi{uvame vo prodol`enie).

Pesnata prodol`uva so informacijata deka Aleksandar go na{ol izvorot na `iva voda, od koja donel edno {i{e, koe mu go ispile sestrite, a potoa se sokrile od nego vo Beloto More, kade do denes `iveele.

Potoa e opi{ana sredbata pome|u Aleksandar i Isus Hristos, koj mu se pojavil prepraven vo starec, komu Aleksandar mu pomognal. Bez razlika {to ovde e spomnat Isus Hristos, nesomneno deka i ova e motiv od anti~kata mitologija, konkretno proizlezen od prepravaweto na Zevs kako starec i negovoto simnuvawe na zemjata (za {to isto taka vo prodol`enie }e pi{uvame).

SMRTTA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

Me|utoa, najinteresen e krajot na pesnata vo koj e opi{ana smrtta na Aleksandar:

"Pak si hodi Aleksandro

pak si hodit tri dni i tri no{ti,

ta go gonat komarete,

san ne mu davat da zaspie,

leb ne jade tri dni vreme.

Da zamine tova pole,

tamo najde majstorete,

majsotrete dunereto,

tova pole kamen delat,

kamen delat za korito.

Toga re~e Aleksandro:

-Aman, brate bre majstore,

aman, brate, od komare,

stoj da legna v tova kamen,

belke moga da se skrie

ot muhite, ot komarete.

Toga legna av kamene,

de mu vlezat komarete:

v edno uho tie vlezat,

te prez drugo izlezova.

Tam si umre Aleksandro

av kamene ot komare,

carstvo mu e bitisalo".

Ovoj opis na smrtta na Aleksandar e mo`ebi najinteresniot opis od site preostanati opisi za negovata smrt, koi se sre}avaat vo narodnite umotvorbi kaj pove}e narodi. Imeno, poznato e deka za Aleksandar Makedonski postojat narodni umotvorbi na okolu osumdeset jazici ("History of Western Civilization" by Dr Ellis L. Knox Boise State University, USA, 1996). Vo nekoi od niv, kako pri~ina za negovata smrt, navedeni se razni pretpostavki. Taka, na primer, spored edna vizantiska legenda Aleksandar bil otruen od nekoj silen otrov {to vo vinoto mu go sipal negoviot sluga Jola. Sli~no se raska`uva i vo edna romanska, {panska i angliska legenda, a spored islamskata tradicija Aleksandar bil eden od prorocite na Alah (podetalno za seto ova vo knigata od A. Donski: "Udelot na Makedoncite vo svetskata civilizacija", [tip, 2001/2002, na nekolku mesta).

Sepak, ovaa makedonska pesna drasti~no otskoknuva od site preostanati vo odnos na pri~inata za smrtta na Aleksandar. Imeno, golem del istori~ari (povikuvaj}i se na opisite od drevnite izvori za smrtonosnata bolest po koja Aleksandar po~inal) smetaat deka toj umrel od malarija. Tokmu takov opis na pri~inata za smrtta imame i vo ovaa pesna! Jasno e deka ovde malarijata e pretstavena preku komarcite (komare) kako nejzini prenesuva~i, koi "san ne mu davaet da zaspie". I ne slu~ajno Aleksandar se `alel na komarcite, sfa}aj}i deka tie se pri~ina za negovata smrt:

Toga re~e Aleksandro:

-Aman, brate bre majstore,

aman, brate, od komare,

stoj da legna v tova kamen,

belke moga da se skrie

ot muhite, ot komarete.

Toga legna av kamene,

de mu vlezat komarete:

v edno uho tie vlezat,

te prez drugo izlezova.

Tam si umre Aleksandro

av kamene ot komare,

carstvo mu e bitisalo".

Gledame deka vo pesnata e spomnat i kameniot sarkofag (kamene, {to go pravele majstorite) vo koj Aleksandar bil pogreban. Prosto e neverojatno od kade slepiot i nepismen makedonski pea~ Jovan Mihailov (koj vo sredinata na 19 vek ja ispeal ovaa pesna) gi znael podatocite za smrtta na Aleksandar od malarija, koi duri od ne taka odamna se nau~no potkrepeni. Neverojatno zvu~at stihovite: "Tam si umre Aleksandro/ v kamene ot komare" (literaturno: "Tamu umre Aleksandar/ vo kamenot, od komarci"). Ostanuva v~udoviduva~ko i poznavaweto na medicinata (prenesuvaweto na malarijata od strana na malari~nite komarci) od strana na makedonskiot naroden peja~ od 19 vek. Ova samo mo`e da bide u{te eden dokaz deka delovi od sodr`inata na ovaa pesna se zadr`ale vo makedonskiot folklor od 19 vek u{te od vremeto na antikata. Interesno e i toa {to zborot "komari" postoel i vo anti~kiot makedonski jazik. Ovoj zbor (so starogr~ki bukvi) go zapi{al aleksandriskiot gramati~ar Hesihij (Hesychius), koj vo svojot "Leksikon" od 6 vek, objavil nekolku desetici zborovi od jazikot na anti~kite Makedonci (na {to }e se zadr`ime vo slednata kniga).

PRIKAZNA ZA CAROT PERSEJ

Vo makedonskiot vesnik "Narodna Volja" (Blagoevgrad, juli 1994) e objavena i makedonska narodna prikazna za carot Persej, pod naslov "Tatkovata kletva", koja bila raska`ana od G. Petrov. Po~etokot na prikaznata glasi:

"Edna{ `iveel eden car na Makedonija, {to se vikal Persej. Vo toa vreme vo Makedonija imalo mnogu gatalki. Tie do{le ovde po zavladuvaweto na svetot od strana na Aleksandar Veliki. Toj gi dovel od Indija, od Persija, od Egipet, od sekade..."

Ponatamu vo prikaznata se raska`uva deka carot Persej sretnal edna od tie gatalki, koja mu ja pretska`ala propasta na negovoto carstvo, poradi toa {to toj na podmolen na~in go otepal svojot brat, naklevetuvaj}i go pred tatka si deka raboti vo interes na tu|a dr`ava. Podocna tatkoto na Persej razbral za podmolnosta na svojot sin i go prokolnal. Gatalkata mu rekla na Persej deka carstvoto }e mu propadne i tu|inci }e vladeat so negovata zemja. Otkako gi slu{nal ovie zborovi na gatalkata Persej se upla{il, bidej}i tie denovi i `ena mu sonuvala lo{ son. Ja pra{al gatalkata dali mo`e da napravi ne{to za da se spre~i ovaa sudbina, a taa mu odgovorila:

"]e ti ka`am {to da napravi{, ama ne e sigurno dali }e te stigne kletvata. ]e rodite ma{ko dete, ama }e go skriete, nikoj da ne znae oti e va{e. Caricata }e go rodi tamu kade {to nikoj nema da ja znae. Potoa ti }e go dade{ vo nekoja tu|a dr`ava i }e mu ka`e{ na ~ovekot kaj{to }e go dade{ da mu ja ka`e vistinata otkako Makedonija }e bide porobena. Toga{ mo`ebi du{ata na tatko ti }e se smiluva".

Carot Persej taka napravil. Rodile sin so caricata i go odnele na eden ostrov, kade go ostavile na ~uvawe kaj eden ~ovek. Na ~ovekot mu ostavile pari i zape~ateno pismo za da mu go dade na deteto koga }e porasne. ^ovekot go krstil deteto Andrejko. Koga porasnalo deteto, ~ovekot mu go dal pismoto. Vnatre pi{uvalo koe e toa i kako da dojde do bogatstvata na tatko mu. Tatko mu mu ostavil dve bogatstva i mu opi{al kako da gi najde, t.e. kade se zakopani. Ednoto bilo zakopano na patot blizu rekata Struma, a drugoto pod edna klupa vo dvorecot vo Solun. Otkako gi na{ol bogatstvata Andrejko sobral vojska i trgnal ja osloboduva Makedonija. Uspeal da ja oslobodi, ama, po kratko vreme, taa pak bila porobena od Rimjanite. Toga{ na Andrejko na son mu izlegol eden star ~ovek koj mu rekol pove}e da ne se ma~i, bidej}i Makedonija u{te dolgo nema da bide slobodna. Taka bilo pi{ano od Gospod. Stariot ~ovek mu rekol zlatoto {to go ima da go sokrie na tri mesta i da po~ne da gradi crkvi i manastiri. Taka carot i napravil. Izgradil crkvi vo koi narodot i denes odi.

I ovaa narodna prikazna od pirinskiot del na Makedonija vo mnogu se poklopuva so istoriskata vistina. I navistina vo 149 i 148 godina pred Hrista vo Makedonija se pojavil eden mlad ~ovek, {to se vikal Andrisk i koj tvrdel deka e legitimen sin na Persej, poradi {to se preimenuval vo Filip [esti. Toj se obidel da ja oslobodi Makedonija od rimskata okupacija. Sobral vojska i duri, na kratko, uspeal da ja oslobodi cela Makedonija. Vo toa mu pomognale i Trakijcite. No, Rimjanite ispratile golema vojska i do presudnata bitka do{lo kaj Pidna vo 148 godina. Andrisk (ili Filip [esti) otprvin imal uspeh vo bitkata, no potoa napravil takti~ka gre{ka po {to bil porazen.

Kako zaklu~ok }e navedeme deka vo prikaznite i pesnite so anti~ko-makedonska sodr`ina, pokraj fantasti~nite elementi, postojat i takvi koi, na momenti, v~udoviduvaat so svoeto poklopuvawe so avtenti~nite istoriski nastani.

(Prodol`uva)


Gore

Copyright © 2002 "MAKEDONSKO SONCE"