"MOJATA DU[A GO VELI^A GOSPODA I MOJOT DUH SE ZARADUVA VO BOGA"

Zaharija ispla{en mu odgovoril na Arhangelot: "Jas sum star, a `ena mi e dosta vozrasna". Sv. Jovan Zlatoust pi{uva {to razmisluval Zaharija vo sebe: "Nie sme stari; pominalo vremeto za za~nuvawe; zgasnata e od starosta telesnata toplina; nie sme dvajcata mrtvi za strasta". Poradi toa {to vedna{ ne poveruval na zborovite na vesnikot Bo`ji, Zaharija bil kaznet. Onemel i ne mo`el da zboruva s# do osmiot den po Jovanovoto ra|awe.

Po okolu 6 meseci Gospodoviot arhangel bil ispraten vo Nazaret pri Pre~istata nevina Deva Marija da & objavi blaga vest deka Svetiot Duh }e slegne na nea, silata na Sevi{niot }e ja oseni, i }e go rodi Sinot Bo`ji. Marija, sluginkata Bo`ja, dava soglasnost: "neka mi bide spored zborovite tvoi"! Marija nabrgu zaminuva vo ridskiot kraj, vo gradot Judin. Vleguva vo domot na Zaharija i ja pozdravuva Elisaveta. Radosno se pregrnuvaat. Elisaveta go slu{nala pozdravot na Marija i mladenecot radosno zaigral vo nejzinata utroba. Elisaveta se ispolnila so Duh Sveti i izvikala: "Blagoslovena si ti me|u `enite, i blagosloven e plodot na tvojata utroba! I otkade so mene ova, pri mene da dojde majkata na mojot Gospod?". Duhot na smirenata Bo`ja sluginka Marija, go ~uvstvuva Bo`joto sveto ime i so radost vo Silniot Bog, iska`uva zborovi dostojni na Bo`ja Majka: "Mojata du{a Go veli~a Gospoda, i mojot duh se zaraduva vo Boga, Spasitelot moj...i ete, otsega }e me ubla`uvaat site rodovi"; Marija ostanala so Elisaveta okolu 3 meseci, a potoa se vratila doma. Dosta vozrasnata Elisaveta rodi sin. "Se rodi onoj koj zaradi moralnata ~istota e nare~en "angel vo telo. Natprirodno e toa {to vo starosta rodi so blagodatta na Svetiot Duh, a ne so silata na prirodata". Na osmiot den po ra|aweto Jovan bil obrezan. Tatko mu Zaharija, bidej}i nem napi{al na {ti~ka: "Jovan mu e imeto". I vedna{ vo tie momenti mu se odvrzal jazikot i po~nal da zboruva.

Zaharija ispolnet so Svet Duh, go blagoslovuval Boga i ja prorekol vistinata za mladenecot Jovan: "A ti, mladen~e, }e se nare~e{ prorok na Sevi{niot, oti }e odi{ pred liceto na Gospoda za da Mu gi prigotvi{ pati{tata Negovi; i da go vrazumi{ narodot Negov za spasenie, preku pro{tevawe na grevovite nivni, zaradi golemata milost na na{iot Bog, so koja n# poseti Istok od visinite...".

Domot na Zaharija se nao|al na viso~ina pome|u Vitleem i Hevron. Vo Izrael se prenel glas za ~udnoto ra|awe na Sv. Jovan. Glasot za toa stignal i do zlobniot car Irod koj vladeel vo Judeja. Toga{ po negova naredba se ubieni 14.000 vitleemski deca. Irod stravuval i od mladenecot Jovan da ne bi bil toj idniot car. Zatoa im naredil na vojnicite da go ubijat. No, glasot za ubistvoto na vitleemskite ma~enici stignal i do Elisaveta. Taa so mladenecot Jovan bega vo pustata i visoka gora. Naedna{, od vrvot na gorata, zabele`uva deka vojnicite se pribli`uvaat kon nea. Ispla{ena, vozbudena, so solzi vo o~i, a so silna vera vo Boga, pred karpata izvikuva: "Goro Bo`ja, primi ja majkata so ~edoto!". Po Bo`ja volja, karpata se otvorila, se sozdala pe{tera i vo nea se skrila Elisaveta so mladenecot Jovan. Razgneven poradi ova, krvo`edniot Irod gi ispra}a vojnicite vo Erusalimskiot hram, kaj Zaharija. No, tatkoto ne im go predade svojot sin da go ubijat i xelatite go ubile Zaharij pome|u pritvorot i hramot. Negovata sveta krv se skamenila i "ostanala taka kako postojan svedok protiv Irod". ^etirieset dena po ubistvoto na Zaharija, Sv. Elisaveta po~inala vo pe{terata. Za mladenecot Jovan vo pustinata se gri`el Sesilniot Bog .