|
KOMENTAR
Makedonski pluralizam
VOLCI VO JAGNE[KA KO@A
Pi{uva: Mi{ko TALESKI
- Sega koga po ~etiri godini rabotite drasti~no se izmenija i koga
kockite na mozaikot poleka se sreduvaat, partiskite ~elnici
razmisluvaat za novi potezi koi treba da dovedat do podobra pozicija
pred gra|anskite masi.
- Strategiite na najsofisticiranite na Balkanot isparija kako voda vo
nebesata, tie pove}e nemaat mesto vo politikata na makedonskata
dr`ava.
O nomatopejata {to ja
krekaat na{ite upraviteli vo posledno vreme i zvucite {to gi ispu{taat od
viri{tata vo koi se kapat, stanaa potpolno nerazbirlivi za priemnicite na
gra|anite, zaludno obiduvaj}i se da razberat ne{to {to ne se razbira.
Edinstvenata kvalifikacija koja mo`e da se pridade na takvoto praktikuvawe
na retorikata i me|usebnata komunikacija e "~ukawe prazna slama"
i "preturawe od prazno vo {uplivo", s# so cel da se pre`ivee
barem izvesen period. Vodeweto voinstvena kampawa me|u glavnite rivali na
politi~kiot ring so najponizno omalova`uvawe na protivnikot i sveduvawe na
dr`avata na obi~no selo bez ku~iwa e celosno porazuva~ko za idnoto
opstojuvawe na Makedonija kako dr`avotvoren subjekt.

Otvoraweto na somnitelnite papki od fiokite i na vlasta i na
opozicijata koi govorat za valkanite aktivnosti na protivnikot i navodnite
predavstva {to toj gi vr{el, im dava za pravo na narodnite masi, na
elektoratot na pretstojniot izboren ciklus da im go poka`e i vtoriot `olt
karton na dvete mo}ni ma{inerii koi cela decenija proizveduvaa skandali,
predavstva, kriminal, nepotizam i varvarizam. Menuvaweto na ulogite na
participientite vo politi~kite procesi vo zavisnost od potrebite i
okolnostite, vo zavisnost od situacijata koja bi bila popogodna za niv, se
lesno prepoznatlivi i navreme otkrieni od zapostavenite gra|ani koi
stanuvaat va`ni i dobivaat privilegii na samo petnaesetina ili triesetina
dena pred momentot na glasaweto za izbor na novi faraoni.
IZGUBENI SIMPATII
Kakva e taa politi~ka profesionalnost koga i najtvrdiot stav zastapuvan
godini nanazad do`ivuva radikalen presvrt, {to bi se reklo se menuva preku
no} i istovremeno se govori deka toj e istiot stav na politi~kata
garnitura {to "podolgo vreme" se praktikuval pred javnosta, kako
teorija, no i vo praksata. Kakva e dene{nata slika za pretstavuvaweto na
subjektite pred glasa~ite na samo dva ~ekora od izborniot moment? Taa
slika e radikalno promeneta i po nastapot i po ideologijata i po opcijata
koja ja zastapuvaat. S# dodeka PDP be{e vo koalicija so SDSM do
devedesetiosmata, Xaferi be{e radikalnata komponenta na terenot
podgotvuvaj}i demonstracii i obiduvaj}i se preku nacionalisti~ki pristap
da obezbedi prodor vo instituciite na sistemot. Koga negoviot s# u{te
neregistriran politi~ki subjekt vleze vo "neprirodnata"
koalicija so partijata na makedonskiot "vojvoda" Georgievski,
istiot Xaferi zapo~na da zboruva za harmonizirani i relaksirani
me|uetni~ki odnosi. Na toj na~in dov~era{nite mavta~i na albanski znamiwa
po Tetovsko stanaa krotki jagniwa, a umerenite politi~ki aktivisti na PDP
ja prezemaa ulogata {to do v~era nivnite rivali od ulicata ja imaa. Sega
koga po ~etiri godini rabotite drasti~no se izmenija i koga kockite na
mozaikot poleka se sreduvaat, partiskite ~elnici razmisluvaat za novi
potezi koi treba da dovedat do podobra pozicija pred gra|anskite masi.
Zagrozenata politi~ka sostojba na partijata na Ta~i i Xaferi me|u
elektoratot gi prinudi da izdejstvuvaat nova strategija koja treba
ekspresno brzo da im go vrati rejtingot koj go imaa kon sredinata na
mandatot od svoeto debi vladeewe. Povtorno Xaferi e radikalniot, a onoj
koj puka{e i ubiva{e po makedonskite gori i planini Ali Ahmeti se
transformira vo mirotvorec od najproviden vid so lesna amaterska
strategija koja nema nikakvo politi~ko pate{estvie vo idnina dokolku se
otstrani momentnoto praktikuvawe na demokratijata na ovie prostori.
Od druga strana, ekstremniot Georgievski i negovata
"patriotska" dru`ba na moment }e fatat nova krivina i od
nacionalisti barem do po izborite treba da stanat poliberalni i
podopadlivi za me|unarodnata zaednica koja site znaeme deka pali i gasi vo
sekoj ciklus izbori i kako strojnici gi mesti idnite vladeja~ki garnituri.
Tajnoto scenario za raznebituvawe na makedonskite stolbovi koi ja krepat
silinata na ovaa zemja poleka, no sigurno stana op{topoznato vo narodnite
sloevi. I za vreme na letnite meseci koga politi~kite partii od vlasta
treba da se obidat na najvulgaren na~in da gi vratat zagubenite simpatii
na narodnite masi ne nao|aat vistinski recept po koj }e mo`at da stanat
poomileni kaj gra|anite. Ednite mu se zakanuvaat na naselenieto so novi
vojni i podelbi, nebare so toa }e go vratele rejtingot (kako obi~nite da
posakuvaat krv i plamen), drugite }e go vra}aat ugledot na makedonskoto
stopanstvo bez dostoinstvo i malku ma{kost vo pregovorite i nastapite.
^elnicite od dvete "nevesti" vo vlasta treba neodlo`no da gi
razgledaat potezite koi amaterski gi prezemaat i da dadat ot~et pred
javnosta za gre{kite koi svesno se napravija od neukost, neznaewe, na
momenti i namerno za obemna destrukcija na site segmenti vo op{testvoto.
Dostignat li e vrvot na iznenaduvawata koj sekojdnevno ni gi
prireduvaat antidr`avnite vnatre{ni i dojdeni sili? Instituciite, sega
pred izborite dokolku sakame fer i demokratski ciklus mora da se oslobodat
od demonskite sili koi razgraduvaat re~isi s# {to postoi vo niv, ~esnite i
iskrenite koi rabotat tamu so prst da gi poka`at i isteraat bra}ata svoi,
sestrite, bratu~edite koi napravija s# po patot na silata i mo}ta da
nemame nitu eden beleg na normalna dr`avnost. Pozicijata na politi~kite
partii vo momentov e mo{ne izbistrena. Dodeka edni se ubedeni deka
pobedata ne im bega sozdavaj}i psiholo{ki pritisok kaj elektoratot deka za
niv i za nikoj drug treba da se odlu~at, drugi se obiduvaat preku
izbegnuvaweto da se soo~at so narodnite masi da poka`at kolku ja branat
svojata kauza preku modelite na pokrenuvawe {to pove}e barawa za t.n.
~ovekovi prava na "obespravenite".
IZBORNA TRKA
Potegot koj go napravi zdru`enata opozicija so vr{eweto
"tortura" vrz mozokot na glasa~ite deka tie se pobednicite od
koi zavisi idninata na Makedonija dobi silen odglas kaj javnosta
sozdavaj}i slika od koja se gleda deka na partiite koi dosega ja
praktikuvaa vlasta im se izbroeni denovite. Narodot od den na den poleka,
no sigurno, ja prifa}a vakvata retorika na opozicionite lideri, a
vladeja~kite garnituri so besperspektivnite potezi {to gi prezemaat samo
im pomagaat na svoite rivali pobrzo da go ostvarat zacrtaniot procent
osvoeni glasovi na izborite. Gra|anite na makedonskata dr`ava stavija
to~ka na konfliktite, nitu gi sozdadoa, nitu gi poddr`aa toga{ koga na
avanturistite im bea najpotrebni, nitu pak otsega imaat namera da
vleguvaat vo novi scenarija koi im gi podgotvuvaat nekoga{ najomilenite
junaci od politi~kite drami. Strategiite na najsofisticiranite na Balkanot
isparija kako voda vo nebesata, tie pove}e nemaat mesto vo politikata na
makedonskata dr`ava. Sekoe zala`uvawe na Xaferistite i Ta~istite deka
radikalizacijata na sostojbite e modelot vo koj le`i uspehot na
pretstojnite izbori e kontraproduktivno prvo za samite niv, a potoa i za
partijata koja ja pretstavuvaat. Otkako uvidoa deka takvata koncepcija na
vodewe predizborna kampawa ne naide na nitu malku razbirawe kaj doma{nite
i me|unarodnite diplomati poradi {ovinisti~kiot pristap vo retorikata,
nezamenlivite eksperti za incidenti ni najavija deka }e gi napu{tat
izbornite tekovi i voop{to nema da u~estvuvaat vo izbornata trka (navodno
pova`ni im bile pravata na malcinstvoto koe go pretstavuvaat, otkolku
foteljite vo koi dosega se tegnea). Detskite igri koi gi igraat nekoga{ za
nekogo najpametnite Albanci na Poluostrovot deneska poka`aa kolku tie bile
iskusni vo vodeweto na politi~kite procesi i kolku tie gi zastapuvale
interesite na svojot etnos. Ta~i u{te odamna treba{e da & soop{ti na
javnosta deka nema namera da u~estvuva vo povtornoto osvojuvawe na vlasta,
vpro~em toj i negovite nemaa nitu pravo dosega da participiraat vo
rakovodeweto so ovaa dr`ava koga sudskite organi ne im dadoa zeleno svetlo
za legalno postoewe vo partiskoto semejstvo. Bojkotot na narednite izbori
od strana na DPA nadle`nite sudski instanci treba da go iskoristat vo
ramkite na zakonskite nadle`nosti so pokrenuvawe postapka za zabrana na
dejstvuvawe na ovaa partija na teritorijata na Republika Makedonija poradi
antidr`avnite elementi na praktikuvawe na svojata programa i idejni
opredelbi.
Najavenata zakana za radikalizacija na bezbednosnite sostojbi so
mo`nost za teritorijalni razgrani~uvawa i etni~ki podelbi e u{te eden
cvrst argument i dokaz deka nadle`nite institucii toa mora da go storat
ako ima pravna dr`ava kako {to mnogumina dene{ni avtokrati se falat. Na
vakov na~in kako {to denes se raboti ovaa dr`ava nema nikakva perspektiva.
Sekojdnevnite blokadi na bandi, {utraci i dov~era{ni mizerni uli~ari i
klo{ari na sekoe neispolnuvawe na nivnoto neseriozno barawe mora vedna{ da
prestanat i sekoj prestapnik da se najde pred liceto na pravdata i za
najsitnite elementi od negovoto destruktivno anga`irawe. Ne mo`e
Makedonija da bide pod blokada na sekoe iz`ivuvawe na antinarodnite grupi
i podgrupi. Georgievski mora da izleze od kafezot vo koj se najde zaedno
so negoviot istomislenik koj mu ja pottura idejata za is~eznuvawe na
Makedonija. Vo sprotivno sudbinata koja mo`e da ja do`ivee nimalku nema da
bide sre}na po negoviot "avtoritet" i partijata koja tone vo
zamislenata pobeda. Egzekutorite utre mo`e da bidat egzekutirani. Toa od
niv }e zavisi.
|