KOMENTAR

Makedonski pluralizam

VOLCI VO JAGNE[KA KO@A

Pi{uva: Mi{ko TALESKI

  • Sega koga po ~etiri godini rabotite drasti~no se izmenija i koga kockite na mozaikot poleka se sreduvaat, partiskite ~elnici razmisluvaat za novi potezi koi treba da dovedat do podobra pozicija pred gra|anskite masi.
  • Strategiite na najsofisticiranite na Balkanot isparija kako voda vo nebesata, tie pove}e nemaat mesto vo politikata na makedonskata dr`ava.

Onomatopejata {to ja krekaat na{ite upraviteli vo posledno vreme i zvucite {to gi ispu{taat od viri{tata vo koi se kapat, stanaa potpolno nerazbirlivi za priemnicite na gra|anite, zaludno obiduvaj}i se da razberat ne{to {to ne se razbira. Edinstvenata kvalifikacija koja mo`e da se pridade na takvoto praktikuvawe na retorikata i me|usebnata komunikacija e "~ukawe prazna slama" i "preturawe od prazno vo {uplivo", s# so cel da se pre`ivee barem izvesen period. Vodeweto voinstvena kampawa me|u glavnite rivali na politi~kiot ring so najponizno omalova`uvawe na protivnikot i sveduvawe na dr`avata na obi~no selo bez ku~iwa e celosno porazuva~ko za idnoto opstojuvawe na Makedonija kako dr`avotvoren subjekt.

Otvoraweto na somnitelnite papki od fiokite i na vlasta i na opozicijata koi govorat za valkanite aktivnosti na protivnikot i navodnite predavstva {to toj gi vr{el, im dava za pravo na narodnite masi, na elektoratot na pretstojniot izboren ciklus da im go poka`e i vtoriot `olt karton na dvete mo}ni ma{inerii koi cela decenija proizveduvaa skandali, predavstva, kriminal, nepotizam i varvarizam. Menuvaweto na ulogite na participientite vo politi~kite procesi vo zavisnost od potrebite i okolnostite, vo zavisnost od situacijata koja bi bila popogodna za niv, se lesno prepoznatlivi i navreme otkrieni od zapostavenite gra|ani koi stanuvaat va`ni i dobivaat privilegii na samo petnaesetina ili triesetina dena pred momentot na glasaweto za izbor na novi faraoni.

IZGUBENI SIMPATII

Kakva e taa politi~ka profesionalnost koga i najtvrdiot stav zastapuvan godini nanazad do`ivuva radikalen presvrt, {to bi se reklo se menuva preku no} i istovremeno se govori deka toj e istiot stav na politi~kata garnitura {to "podolgo vreme" se praktikuval pred javnosta, kako teorija, no i vo praksata. Kakva e dene{nata slika za pretstavuvaweto na subjektite pred glasa~ite na samo dva ~ekora od izborniot moment? Taa slika e radikalno promeneta i po nastapot i po ideologijata i po opcijata koja ja zastapuvaat. S# dodeka PDP be{e vo koalicija so SDSM do devedesetiosmata, Xaferi be{e radikalnata komponenta na terenot podgotvuvaj}i demonstracii i obiduvaj}i se preku nacionalisti~ki pristap da obezbedi prodor vo instituciite na sistemot. Koga negoviot s# u{te neregistriran politi~ki subjekt vleze vo "neprirodnata" koalicija so partijata na makedonskiot "vojvoda" Georgievski, istiot Xaferi zapo~na da zboruva za harmonizirani i relaksirani me|uetni~ki odnosi. Na toj na~in dov~era{nite mavta~i na albanski znamiwa po Tetovsko stanaa krotki jagniwa, a umerenite politi~ki aktivisti na PDP ja prezemaa ulogata {to do v~era nivnite rivali od ulicata ja imaa. Sega koga po ~etiri godini rabotite drasti~no se izmenija i koga kockite na mozaikot poleka se sreduvaat, partiskite ~elnici razmisluvaat za novi potezi koi treba da dovedat do podobra pozicija pred gra|anskite masi. Zagrozenata politi~ka sostojba na partijata na Ta~i i Xaferi me|u elektoratot gi prinudi da izdejstvuvaat nova strategija koja treba ekspresno brzo da im go vrati rejtingot koj go imaa kon sredinata na mandatot od svoeto debi vladeewe. Povtorno Xaferi e radikalniot, a onoj koj puka{e i ubiva{e po makedonskite gori i planini Ali Ahmeti se transformira vo mirotvorec od najproviden vid so lesna amaterska strategija koja nema nikakvo politi~ko pate{estvie vo idnina dokolku se otstrani momentnoto praktikuvawe na demokratijata na ovie prostori.

Od druga strana, ekstremniot Georgievski i negovata "patriotska" dru`ba na moment }e fatat nova krivina i od nacionalisti barem do po izborite treba da stanat poliberalni i podopadlivi za me|unarodnata zaednica koja site znaeme deka pali i gasi vo sekoj ciklus izbori i kako strojnici gi mesti idnite vladeja~ki garnituri. Tajnoto scenario za raznebituvawe na makedonskite stolbovi koi ja krepat silinata na ovaa zemja poleka, no sigurno stana op{topoznato vo narodnite sloevi. I za vreme na letnite meseci koga politi~kite partii od vlasta treba da se obidat na najvulgaren na~in da gi vratat zagubenite simpatii na narodnite masi ne nao|aat vistinski recept po koj }e mo`at da stanat poomileni kaj gra|anite. Ednite mu se zakanuvaat na naselenieto so novi vojni i podelbi, nebare so toa }e go vratele rejtingot (kako obi~nite da posakuvaat krv i plamen), drugite }e go vra}aat ugledot na makedonskoto stopanstvo bez dostoinstvo i malku ma{kost vo pregovorite i nastapite. ^elnicite od dvete "nevesti" vo vlasta treba neodlo`no da gi razgledaat potezite koi amaterski gi prezemaat i da dadat ot~et pred javnosta za gre{kite koi svesno se napravija od neukost, neznaewe, na momenti i namerno za obemna destrukcija na site segmenti vo op{testvoto.

Dostignat li e vrvot na iznenaduvawata koj sekojdnevno ni gi prireduvaat antidr`avnite vnatre{ni i dojdeni sili? Instituciite, sega pred izborite dokolku sakame fer i demokratski ciklus mora da se oslobodat od demonskite sili koi razgraduvaat re~isi s# {to postoi vo niv, ~esnite i iskrenite koi rabotat tamu so prst da gi poka`at i isteraat bra}ata svoi, sestrite, bratu~edite koi napravija s# po patot na silata i mo}ta da nemame nitu eden beleg na normalna dr`avnost. Pozicijata na politi~kite partii vo momentov e mo{ne izbistrena. Dodeka edni se ubedeni deka pobedata ne im bega sozdavaj}i psiholo{ki pritisok kaj elektoratot deka za niv i za nikoj drug treba da se odlu~at, drugi se obiduvaat preku izbegnuvaweto da se soo~at so narodnite masi da poka`at kolku ja branat svojata kauza preku modelite na pokrenuvawe {to pove}e barawa za t.n. ~ovekovi prava na "obespravenite".

IZBORNA TRKA

Potegot koj go napravi zdru`enata opozicija so vr{eweto "tortura" vrz mozokot na glasa~ite deka tie se pobednicite od koi zavisi idninata na Makedonija dobi silen odglas kaj javnosta sozdavaj}i slika od koja se gleda deka na partiite koi dosega ja praktikuvaa vlasta im se izbroeni denovite. Narodot od den na den poleka, no sigurno, ja prifa}a vakvata retorika na opozicionite lideri, a vladeja~kite garnituri so besperspektivnite potezi {to gi prezemaat samo im pomagaat na svoite rivali pobrzo da go ostvarat zacrtaniot procent osvoeni glasovi na izborite. Gra|anite na makedonskata dr`ava stavija to~ka na konfliktite, nitu gi sozdadoa, nitu gi poddr`aa toga{ koga na avanturistite im bea najpotrebni, nitu pak otsega imaat namera da vleguvaat vo novi scenarija koi im gi podgotvuvaat nekoga{ najomilenite junaci od politi~kite drami. Strategiite na najsofisticiranite na Balkanot isparija kako voda vo nebesata, tie pove}e nemaat mesto vo politikata na makedonskata dr`ava. Sekoe zala`uvawe na Xaferistite i Ta~istite deka radikalizacijata na sostojbite e modelot vo koj le`i uspehot na pretstojnite izbori e kontraproduktivno prvo za samite niv, a potoa i za partijata koja ja pretstavuvaat. Otkako uvidoa deka takvata koncepcija na vodewe predizborna kampawa ne naide na nitu malku razbirawe kaj doma{nite i me|unarodnite diplomati poradi {ovinisti~kiot pristap vo retorikata, nezamenlivite eksperti za incidenti ni najavija deka }e gi napu{tat izbornite tekovi i voop{to nema da u~estvuvaat vo izbornata trka (navodno pova`ni im bile pravata na malcinstvoto koe go pretstavuvaat, otkolku foteljite vo koi dosega se tegnea). Detskite igri koi gi igraat nekoga{ za nekogo najpametnite Albanci na Poluostrovot deneska poka`aa kolku tie bile iskusni vo vodeweto na politi~kite procesi i kolku tie gi zastapuvale interesite na svojot etnos. Ta~i u{te odamna treba{e da & soop{ti na javnosta deka nema namera da u~estvuva vo povtornoto osvojuvawe na vlasta, vpro~em toj i negovite nemaa nitu pravo dosega da participiraat vo rakovodeweto so ovaa dr`ava koga sudskite organi ne im dadoa zeleno svetlo za legalno postoewe vo partiskoto semejstvo. Bojkotot na narednite izbori od strana na DPA nadle`nite sudski instanci treba da go iskoristat vo ramkite na zakonskite nadle`nosti so pokrenuvawe postapka za zabrana na dejstvuvawe na ovaa partija na teritorijata na Republika Makedonija poradi antidr`avnite elementi na praktikuvawe na svojata programa i idejni opredelbi.

Najavenata zakana za radikalizacija na bezbednosnite sostojbi so mo`nost za teritorijalni razgrani~uvawa i etni~ki podelbi e u{te eden cvrst argument i dokaz deka nadle`nite institucii toa mora da go storat ako ima pravna dr`ava kako {to mnogumina dene{ni avtokrati se falat. Na vakov na~in kako {to denes se raboti ovaa dr`ava nema nikakva perspektiva. Sekojdnevnite blokadi na bandi, {utraci i dov~era{ni mizerni uli~ari i klo{ari na sekoe neispolnuvawe na nivnoto neseriozno barawe mora vedna{ da prestanat i sekoj prestapnik da se najde pred liceto na pravdata i za najsitnite elementi od negovoto destruktivno anga`irawe. Ne mo`e Makedonija da bide pod blokada na sekoe iz`ivuvawe na antinarodnite grupi i podgrupi. Georgievski mora da izleze od kafezot vo koj se najde zaedno so negoviot istomislenik koj mu ja pottura idejata za is~eznuvawe na Makedonija. Vo sprotivno sudbinata koja mo`e da ja do`ivee nimalku nema da bide sre}na po negoviot "avtoritet" i partijata koja tone vo zamislenata pobeda. Egzekutorite utre mo`e da bidat egzekutirani. Toa od niv }e zavisi.


Gore

Copyright © 2002 "MAKEDONSKO SONCE"