GEORGIEVSKI E ISPLA[EN OD NEIZBE@NIOT PORAZ

POPOVSKI: Jas prvo ne se soglasuvam so toa deka kaj nas pluralisti~kata parlamentarnata demokratija po Ramkovniot dogovor ne funkcionira. Naprotiv, taa funkcionira. Ramkovniot dogovor ne e zakon ili ustav, toj e politi~ki dogovor za toa {to ovie ~etiri politi~ki partii planiraat vo idnina da pravat kako svoja politika. Ako toa uspeat da go preto~at vo zakoni, toa go pravat preku mehanizmite na parlamentarnata demokratija. Se razbira deka vo javnosta obi~no se sfa}a deka liderite se dogovaraat, a potoa partiite se zalo`nici, deka na vrvot od santata so mraz se gleda deka samo liderot pregovara. No, toa so nas ne e taka, veruvam i so drugite. Zad sekoi pregovori kaj nas stojat ogromni timovi koi zaedno gi podgotvuvaat stru~no ili politi~ki. Na krajot se zavr{uva vo parlamentarnata grupa so debata, {to zna~i deka ne stanuva zbor za zanemaruvawe na ovie institucii. Naprotiv, stanuva zbor za prodlabo~uvawe na rabotite. Za `al, kaj nas toa u{te ne se sfa}a taka.

POPOVSKI: Ima{e problemi i so mitoto i so korupcijata i vo na{e vreme. Ne velam ne. Me|utoa, ako toa mo`e da se izrazi kako soodnos mislam deka toa e eden sprema sto vo odnos na ona {to se slu~uva sega. Nie doverbata na izborite ja barame povtorno i sme uvereni deka mo`eme da ja dobieme. Ona {to nie kako SDSM moravme da go napravime vo ovie ~etiri godini e da ras~istime so toa deka dr`avata mo`e da funkcionira, pa duri i so sitno mito i korupcija. Naprotiv, nie sme podgotveni da se soo~ime so vlast koja celosno }e go eliminira toj problem.

POPOVSKI: Nie na ovie izbori mo`eme da nastapime i }e nastapime so tri osnovni motivi vo vrska so toa zo{to bi trebalo da gi dobieme izborite. Prvo e faktot deka imame sopstvena programa koja ve}e e zavr{ena i vo koja e navedeno zo{to nekoj bi glasal za nas, {to nie nudime. Vtoro e deka }e ponudime kadri koi bi mo`ele taa programa da ja realiziraat kako olicetvorenie na zalo`bite od programata. I treto, so uveruvawe deka e nevozmo`no istite lu|e koi ~etiri godini vladeat so Makedonija da prodol`at i ponatamu da vladeat so nea. Gi povikuvame glasa~ite vrz osnova na kvalitetot na lu|eto koi }e stojat zad na{ata programa, da ja spre~at programata i opasnosta od prodol`uvawe na vladeeweto na Georgievski i na Xaferi i da se izjasnat za nekoj drug. Jas li~no ne mislam deka edinstveniot spas za Makedonija po zaminuvaweto na VMRO-DPMNE i Xaferi e SDSM. Ima i drugi partii koi Makedonija ja zamisluvaat poinaku od ovaa vlast, me|utoa fakt e isto taka deka vo ovoj moment nema tolku silna politi~ka sila koja mo`e da povle~e 300 - 400.000 glasa~i i da go ostvari toa. Postojat i drugi politi~ki sili i od novoformiranite i od starite koi so godini postojat. Nie toa ne go negirame. Me|utoa, tie za `al imaat po 10-20 iljadi glasa~i i nivnata politi~ka sila e tolku mala {to prakti~no gledano tie ne mo`at da izvle~at pobeda nad VMRO-DPMNE. Vo takvi uslovi edinstveniot izlez za da se izvle~eme od ova ostanuva koalicijata "Zaedno za Makedonija", ~ij stolb e SDSM.

POPOVSKI: Da. Nie koalicijata ja dogovarame. Me|utoa, potoa potpi{uvame protokol za zastapenosta. Zastapenosta }e bide soodvetna na doverbata {to ja imaat partiite. Zna~i, malite partii so po eden pratenik, nekoi so po dva, nekoi so pove}e. Socijaldemokratskiot sojuz }e ima najmnogu. Toa zna~i deka ima vnatre{ni odnosi spored doverbata {to ja imaat kaj gra|anite, kolku pratenici dobivale na minatite izbori koga ne sme bile zaedno. Toj soodnos otprilika na glasa~i go primenuvame i vo ovaa koalicija i postignuvame konsenzualen dogovor na koj nikoj potoa ne se protivi. Ako so nekoja partija ne mo`eme da postigneme dogovor, taa toga{ ne vleguva vo koalicija.

POPOVSKI: Od na{ata partija ne. Od drugite mislam deka e mo`no. Sega toa ve}e nema nikakva smisla, za{to ostanuvaat u{te nepoln mesec dena rabota na Parlamentot, a i potoa sleduvaat izbornite aktivnosti i nov sostav na Parlamentot. Me|utoa, nema da bide ~udno ako vo noviot Parlament mo}ta od nekolku 100-tina milioni dolari koi partijata gi obezbedi od korumpirani pari na dr`avata da bide upotrebena vo noviot Parlament, odnosno vedna{ da nudat milioni dolari na pratenici za da soberat 61. Toa nema da n# za~udi i tokmu zatoa SDSM se podgotvuva so kandidaturi i kandidati koi }e bidat mnogu rezistenti na takvi ponudi koi Georgievski i dosega gi daval ili gi nudel na na{i pratenici. No, bil odbivan, a gledam deka od drugite partii bil masovno prifa}an. Da re~eme dve tretini od Demokratskata alternativa, po izleguvaweto od vlasta, potkupena od VMRO-DPMNE premina na nivna strana vo Parlamentot.

POPOVSKI. Da. Vo tekot na ovie ~etiri godini imame brojni slu~ai na nudewe na milionski iznosi za da se premine na nivna strana, osobeno koga soodnosot vo Parlamentot be{e 62-3 za da se formira Vlada. Za sre}a, nitu eden na{ pratenik toa ne go prifati i nie sme mnogu gordi. Site tie n# informiraa za na~inot na koj im e pristapeno ili nudeno pari.

MS: Pou~eni od iskustvoto deka ne mo`ete da bidete vo koalicija so VMRO- DPMNE, ja odbivte i najnovata ponuda na VMRO- DPMNE za postizborno koalicirawe. Za razlika od Albancite koi sekoga{ se obedinuvaat koga stanuva zbor za albanskata kauza, vas, makedonskite partii, ve zafatil sindromot na me|usebno uni{tuvawe ili samouni{tuvawe. Neli smetate deka koga stanuva zbor za opstanokot na svojata dr`ava, krajno vreme e da gi smirite razgorenite strasti i da mu poka`ete na me|unarodniot faktor deka sepak dr`avnite interesi vi se pova`ni od golata borba za vlast?

POPOVSKI: Za `al, imam celosno sprotivno mislewe od vas. Na politi~kata scena ne e potrebno partiite, osobeno ovie dve koi gi spomnavte, da se obedinat i da nastapuvaat zaedno zatoa {to toa }e zna~i uni{tuvawe na pluralizmot i na parlamentarnata demokratija. Od druga strana isto taka ne se soglasuvam deka kaj ovie dve partii ima razli~na situacija otkolku kaj albanskite partii. Duri mislam deka kaj Albancite vo poslednite dvanaeset meseci po vojnata nivnata razedinetost e mnogu posu{tinska i podlaboka. Samo da pogledneme {to se slu~uva me|u partiite na Xaferi, Aliti i na Ahmeti, }e vidime deka tie ne samo {to se razedineti, tuku imaat i vooru`eni presmetki vo Tetovo, taka {to ne se soglasuvam deka pluralizmot upatuva na edinstvo. Naprotiv, pluralizmot upatuva na razli~no viduvawe za toa kako }e se gradi op{testvoto. Na primer, nie so VMRO-DPMNE imame mnogu razli~ni principi za toa kakvo op{testvo treba da bide na{ata dr`ava i zaradi toa koalicija so niv e nevozmo`na. Nie bi sakale da gi pobedime na izborite i da go nametneme na{iot koncept koj e drasti~no razli~en od nivniot.

POPOVSKI: Na{ata programa naskoro }e bide objavena. Nea vo prvata faza ve}e ja usvoivme, tekstovite se ve}e gotovi, a se raboti i na poslednite korekcii. Imame pove}e prioriteti. Ako treba da odvojam nekolku, vo sferata na ekonomijata }e bide staven akcent na vrabotuvaweto i na razvojot, {to zna~i deka eden od osnovnite problemi so na{eto op{testvo, a toa e nevrabotenosta, sakame da go re{ime. Sega brojot na nevraboteni i vraboteni vo Makedonija e izedna~en, 370.000 nevraboteni i otprilika 350 do 400.000 vraboteni. Vtoro {to treba brzo da go re{ime e problemot na korupcijata i funkcioniraweto na instituciite. Sega sme svesni deka pod ovie uslovi dr`avnite institucii ne funkcioniraat i dr`avata e zagrozena. Ne samo so korupcija, tuku i so nestru~no rakovodewe, so podveduvawe na interesi na partijata na vlast. Tret uslov e da se obezbedi suverenosta, teritorijalniot integritet i bezbednosta na gra|anite vo RM. Svesni sme deka vo ovoj moment Makedonija ne e bezbedna za `iveewe, ne samo vo kriznite podra~ja, tuku i voop{to i vo drugite gradovi: Skopje, Bitola, [tip... Kriminalot e zgolemen, nesigurnosta i nedoverbata vo dr`avnite organi e golema. Vo sekoe vreme mo`e da vi napravat {to sakaat, mo`at so odluka od dr`avata da vi go zagrozat imotot, slobodata. Toa morame da go re{ime brzo. I ~etvrto, da ja zacvrstime makedonskata dr`ava so svoite institucii. Toa e ne{to {to treba da go vratime nazad. Makedonija po site osnovi e napadnata - teritorijalno od edna strana, ekonomski od druga, kulturata, jazikot i obrazovanieto od treta strana, crkvata napadnata od ~etvrta, suverenitetot nepovraten vo nekoi delovi od dr`avata - {to zna~i dr`avata mora da se osposobi seto toa da si go za~uva i toa }e ni bide edna od golemite zada~i. Se razbira deka programata se zanimava i so site drugi problemi koi go opfa}aat politi~koto `iveewe, me|utoa ova se prioritetite.

POPOVSKI: Barawata na Albancite vo vrska so nekakvi promeni vo nivnite prava i politi~kiot sistem za nas se zatvoreni so Ramkovniot dogovor. Ovoj Dogovor e pri kraj i toj vo osnova e realiziran vo ovoj sostav na Parlamentot. Ima i nekoi drugi zakoni koi ostanuvaat za naredniot Parlament. Za nas toa e ramkata vo koja problemot se zatvora na sreden i dolg rok i ne mislime da ja otvorame ponatamu. Zna~i, tuka za na{ata politi~ka partija zavr{uva toa {to treba da se napravi za barawata na Albancite. Site drugi barawa koi ne se usoglaseni vo Ramkovniot dogovor za nas se neprifatlivi.

POPOVSKI: Xaferi ne mo`e da gi bojkotira izborite, nitu e tolku golema politi~ka sila vo RM za ako gi bojkotira, toa nekomu ne{to da mu zna~i. Vo Republika Makedonija izborite vo 1994 godina gi bojkotira{e Qub~o Georgievski i izvle~e seriozna pouka od toa. Xaferi ako e pameten politi~ar }e izvle~e pouka, ako ne e pamaten }e gi bojkotira i nema da osvoi nitu eden pratenik, pri {to nikomu ni{to vo ovaa dr`ava nema da mu fali. ]e ima drugi 25 pratenici Albanci koi }e mu re~at blagodarime za takvata glupava odluka.

POPOVSKI: Nie ne mo`eme da bideme prinudeni da formirame koalicija so Ali Ahmeti po niedna osnova i od nikogo. Toa e na{a volja i ostanuvame na taa opredelba. Prinudeni mo`eme da bidime samo so sila, no politi~ki nie toa nema da go prifatime. [to zna~i deka toa e nevozmo`no.

POPOVSKI: Jas dolgo za na{i uslovi, pove}e od edna decenija, se zanimavam so politikata, duri i profesionalno. Pred niedni izbori do sega ne sum videl tolku ispla{ena vlast kako ovaa na{ava. Toa sekojdnevno se gleda od izjavite od Parlamentot, od Vladata, od televizijata. Qub~o Georgievski i negovata partija se ispla{eni od poraz. Zaradi kriminalot koj dosega go pravea, }e gledaat po sekoja cena i so site nezakonski metodi da ja zadr`at vlasta. Me|utoa, mislam deka kako {to raste nezadovolstvoto kon niv, ostanuvaat s# poosameni i na kraj }e sfatat deka nasilstvoto e nevozmo`no da se izvede. Iako tie toa bi go izvele koga bi bilo mo`no, kako {to toa go napravija vo 1999 i vo 2000 godina. Me|utoa, mislam deka gra|anskiot front na site nas poedine~no e tolku golem protiv vlasta {to tie na kraj nema da bidat vo situacija da se soo~at so naplivot na potrebata od promeni vo politikata vo R. Makedonija. Zatoa mislam deka }e primenat sofisticirani metodi na falsifikuvawe ili krium~arewe na izborite, podmituvawe, zakani za otpu{tawe od rabotno mesto, nudewe na rabotno mesto, zloupotreba na MTV, zloupotreba na koalicijata. No, uveren sum deka i toa nema da gi spasi od porazot koj im sleduva vo septemvri.

POPOVSKI: Idninata na Makedonija ja gledame vo edna normalna dr`ava za ovoj region. Jas ne mislam deka Makedonija mo`e preku no} da stane Holandija. No, nabrzo mo`e da stane dr`ava vo koja }e ima demokratija, vo koja nikoj nema da ja zloupotrebuva vlasta, vo koja nikoj nema da korumpira i da se zbogatuva preku no} na {teta na gra|anite. Na krajot na krai{tata, i kako dr`ava vo koja }e ima uslovi sekoj od nas da prosperira, redovno da se obrazuva, redovno da se le~i, da se vraboti, da sozdade svoj imot i da `ivee sre}no. Eden od prvite uslovi e da se smeni vlasta. So ovaa vlast toa e nevozmo`no i ne sum optimist deka ova za ~etiri godini }e mo`e da se realizira. Me|utoa, uveren sum, mo`ebi preteruvam, deka so edna posledovatelna vlast od dva mandata koja }e bide ~esna, iskrena i }e znae {to treba da napravi, Makedonija za osum godini mo`e drasti~no da se promeni od toa kako {to izgleda sega. Makedonija ima sili za toa. No, ovaa rak-rana od vlast i krle`i od politi~ari {to se zaka~eni na makedonskoto tkivo mora da si zaminat.