RAZRE[UVAWETO NA RASKOLNIKOT NE GO POKAA GRKOFILOT

Sepak, golema zasluga za za~uvuvaweto na edinstvoto vo Sinodot ima makedonskiot narod, odnosno vernicite koi se sprotivstavija na kr~meweto na MPC. Po {tipjani i vernicite od Veles, Kavadarci i Negotino mu udrija "kloca" na vladikata Jovan. Tie go ponesoa najgolemiot tovar na ova breme koe e od egzistencijalno pra{awe za makedonskiot narod. Na{ata dr`ava i MPC e na~nata odvnatre, a toa go iskoristija tradicionalnite du{egri`nici Srbite i Grcite. Oskata sever-jug nikoga{ ne oslabnala, taa i natamu e silna i pretstavuva postojana zakana za opstojuvaweto na Republika Makedonija i MPC. Zatoa na poslednata odluka na MPC mora da se gleda kako milosrdie otkolku cvrst, odlu~en i pravilen poteg koj }e go izrazi edinstvoto vo Sinodot. Poradi ova vo slednite trieset dena }e mo`e da se o~ekuva vladikata Jovan da povle~e novi stupidni ~ekori koi }e bidat poddr`ani so soodvetna pompezna kampawa. Vo sekoj slu~aj, hienite go ~ekaat nivnoto ku~e povtorno da lae i lae, a s# dodeka "xukelata" ima opa{ka za niv e dobro, a za nas ostanuva opasnosta od nacionalna i crkovna propast.

Vladikata Jovan e razre{en, no negovite krilja ne se skrateni. Toa go poka`a i koga treba{e da ja predade Vele{ko-povardarskata eparhija na upravuvawe na Sinodot. Toj ne saka{e dobrovolno da ja napu{i zgradata na Eparhijata. Raskolnikot samiot se zaklu~i vo administrativnata zgrada. Zatoa vladicite Timotej i Agatangel koi, otkako nekolku ~asa se obiduvaa da vlezat vnatre i da mu ja predadat odlukata na Sinodot, moraa so pomo{ na policijata da vlezat vo prostoriite na Eparhijata. Razre{eniot mitropolit za mediumite podocna izjavi deka pod prisila, odnosno so pi{tol vperen v glava, bil prinuden od policajcite da ja napu{ti zgradata, opi{uvaj}i ja atmosferata kako vo 1945 godina. Me|utoa, nasproti nego, vladikata Agatangel, koj zaedno so Timotej bea ovlasteni od Sinodot da mu ja predadat odlukata od SAS, re~e deka vladikata Jovan la`e koga veli deka mu se zakanuvale so pi{toli. Mitropolitot na Bregalni~kata eparhija izjavi deka policijata koja go obezbeduvala objektot na Vele{kata eparhija bila vnimatelna i u~tiva so vladikata Jovan.

Razre{eniot vladika Jovan ima silni doma{ni i stranski meceni

Toj la`e i se slu`i vo valkani raboti. Nie so ni{to ne go navredivme. Dva ~asa razgovaravme i go ubeduvavme, po {to go zamolivme da si zamine i so sebe da go ponese ona {to mu e najneophodno. Duri policajcite mu predlo`ija, za da ne se slu~i ne{to neo~ekuvano, da bide ispraten od sporedniot vlez na eparhiskata zgrada, potencira{e vladikata Agatangel.

Pritoa Mitropolitot bregalni~ki kategori~no gi demantira{e izjavite na Jovan i na srpskiot episkop Irinej, deka negoviot ~ekor }e go sledat drugite vladici od MPC. Vladikata Agatangel potvrdi deka Sinodot kako nikoga{ dosega bil edinstven i deka nitu eden od negovite ~lenovi nema da ja razo~ara nitu MPC, nitu makedonskiot narod. Sinodot go razre{i od dol`nosta vladikata, poradi ednostranoto pristapuvawe vo ekumensko edinstvo so Srpskata pravoslavna crkva. So eparhijata }e rakovodi SAS, a mo`no e nabrgu da bide nazna~en nekoj od arhijereite za nadle`en administrator, a ne e isklu~ena mo`nosta da bide izbran nov vladika. Najvisokoto telo na MPC, po zavr{uvaweto na rokot {to mu go dade na vladikata Jovan da se pokae za ~inot so koj negovata Eparhija vleze vo edinstvo so SPC i da se vrati vo MPC, donese odluka da go razre{i od dol`nosta i mu go odredi manastirot "Sveti velikoma~enik \or|i" kaj Negotino kako idno mesto za `iveewe i molitva. Sinodot na MPC oceni deka toj treba da bide razre{en zatoa {to ja prekr{il zakletvata so koja sekoga{ }e mu bide pokoren na SAS i so ni{to nema da ja napravi svojata Eparhija neposlu{na kon Sinodot na Svetiklimentovata Makedonska pravoslavna crkva. Pokraj ova, Sinodot mu dade u{te edna {ansa na razre{eniot mitropolitot Jovan vo rok od trieset dena da se pokae. No, toj najavi deka nema namera da se vrati vo Makedonskata crkva i vo Sinodot, koi ne gi priznava.

Kontroverzniot vladika Jovan, alijas Zoran Vrani{kovski, koj dosega postojano be{e vo sudir so vernicite vo Prilep, vo [tip i vo Veles, be{e poznat po manipulacii so parite i po avtomobilite koi gi menuva{e kako ~orapi. Se razbira toa go prave{e na smetka na MPC. Negovoto tro{ewe na parite i kr~mewe na imotot na MPC sekoga{ ode{e na tovar na vernicite, na makedonskiot narod, koj vo ova skudno vreme izdvojuva{e sredstva za normalno funkcionirawe na Makedonskata pravoslavna crkva. Vo vremeto koga Sinodot ja donel odlukata za razre{uvawe na vladikata Jovan, toj od kasata na Eparhijata podignal 10 iljadi evra, bez potpis i pokritie. Spored nego parite {to gi podignal se del od ratata {to trebal da ja plati na firmata "Veles prom" za kupuvawe na zgradata na Eparhijata. Toj tvrdi deka za kupoproda`bata, odnosno za pla}aweto na del od ratata postoi odluka od 15 juni godinava. Spored izjavata na porane{niot sekretar, protastavrofor Stojko Ristovski, koj prisustvuval na samiot ~in na primopredavawe, pri prvi~nata kontrola vo kasata na Eparhijata imalo 13.860 denari i dogovor za realizacija na ime crkovna ekonomija "Voskresenie" (neoficijalno privatna firma na vladikata Jovan kade {to direktor e negoviot zet). Spored dogovorot, po toj odnos e podignat kredit od 600.000 denari so vreme na vra}awe od 10 godini, koj e isplaten i zaveren vo arhivata, no ne potpi{an od toj {to gi podignal sredstvata. Rasipni{tvoto na razre{eniot vladika Jovan od mnogu porano e poznato. Toj na golemo gi ar~e{e parite na {tipskite vernici po {to nabrgu go stigna kaznata. Sve{tenicite mu otka`aa poslu{nost, bidej}i pokraj ova toj bogoslu`e{e i na gr~ki jazik. No, toga{ Sinodot ja napravi prvata gre{ka, namesto soodvetno da go kazni, go isprati vo druga Eparhija. Ovaa kobna sinodska gre{ka podocna se poka`a kako planirana, bidej}i negovite gr~ki naplivi na bo`estvenost i ekumensko edinstvo vsu{nost e perfidna igra za stopuvawe i raspa|awe na MPC. Odredeni mediumi tvrdea deka so ovoj koordiniran plan rakovodel Atinskiot i gr~ki arhiepiskop, g.g. Hristodulos. Toj, po propa|aweto na Ni{kiot dokument na srpskiot patrijarh Pavle mu nalo`il da upati pokana do vladicite na MPC za poedine~no stapuvawe vo liturgisko edinstvo so SPC. Gr~kata crkva bila gnevna poradi otfrlaweto na Ni{kata spogodba, bidej}i toa zna~elo ~ekor nazad vo nivnata zalo`ba za obezli~uvawe na MPC, koja pak bila prva faza od segr~kiot proekt za promena na imeto na Republika Makedonija.

Crkvata vo Skopje ne smee da gi ignorira eklisiolo{kite problemi so koi e soo~ena. Taa mora da vleze vo sobornost, bez da se nadeva na avtokefalija.

Ako taa ne saka, na{ite lu|e vo tie eparhii se podgotveni da odgovorat na pokanata za poedine~no vleguvawe vo liturgisko edinstvo so SPC. So taa pokana, Va{eto Bla`enstvo }e im go olesni patot za spojuvawe so Boga - mu pora~al gr~kiot arhiepiskop Hristodulos na srpskiot patrijarh Pavle.

Patrijarhot Pavle ja ostvaril `elbata na Hristodulos. Nekolku dena po otfrlaweto na Ni{kiot dokument toj go preskokna poglavarot na MPC, Arhiepiskopot Stefan, i direktno im se obrati na vladicite na makedonskite eparhii. Srpskiot patrijarh bil ukoren od vrvot na Gr~kata crkva poradi ni{kata avantura, no dobil i golema poddr{ka ako prodol`i po patot za razobli~uvawe na "{izmata na skopskata crkva". Taa za da ne ja zagubi bratskata milost na Atina, srpskiot patrijarh od Negovoto Bla`enstvo, ruskiot i moskovski patrijarh Aleksej Vtori, baral da isprati pismo so poddr{ka za postapkata na vele{kiot vladika Jovan "koe }e gi ohrabri razumnite vladici, a }e gi demaskira raskolnicite od Skopje". Toj go informiral ruskiot patrijarh Aleksej Vtori deka "srpskite sve{tenici ne go priznavaat makedonskiot narod i deka postoeweto na MPC e sosema iracionalno, a toa jasno & bilo soop{teno na tri~lenata delegacija na MPC koja vo Ni{ pregovarala so SPC". Ovoj stav na SPC ne e nov. Toj dominira i vo redovnata prepiska me|u MPC i SPC. Patrijarhot Pavle lani na 13 avgust ispratil pismo do "arhiepiskopot skopski", vo koe nitu edna{ ne se spomenuva imeto MPC, nitu ustavnoto ime na na{ata dr`ava, tuku samo BJRM. Takviot odnos na SPC bil bezrezervno prifaten od vele{kiot vladika Jovan, koj zaedno so vladikata Naum, stanal najlojalen realizator i propagator na "pravoslavniot fundamentalizam" {to go {irat GPC i SPC.

Vo me|uvreme, poznato e deka raskolnikot, vladikata Jovan, redovno podnesuval "izve{tai" na GPC za svojata "bo`ja misija vo Skopje". Osven toa {to postojano krstosuval niz Grcija, pred i po otfrlaweto na Ni{kata spogodba mu nosel darovi na gr~kiot arhiepiskop. Vladikata Jovan bil primen od Hristodulos na 19 april godinava. Gr~kiot poglavar imal "bo`ja zada~a za dobroto na dr`avata", da ja vodi i da ja kontrolira igrata od pozadina, a operativnata zada~a ja ostavil na SPC. Zatoa, na svojot u~enik Jovan mu nalo`uval deka "priznavaweto na 'skopskata crkva' najmnogu zavisi od Srpskata". Raskolnikot revnosno go informiral za tekot na pregovorite so SPC i za svojot uspeh na "terenot", a Hristodulos za takvite dela mu se zablagodaril so dva podaroci: odobrenie da organizira ekskurzija niz Grcija za na{i studenti po teologija i dve stipendii za studii vo Solun i Atina, za onie studenti {to po preporaka na Jovan ve}e go u~ele gr~kiot jazik vo Kuku{. Me|utoa, ovoj plan go razbija vernicite, makedonskiot narod, koj navreme ja prozre ovaa namera.

Sepak, i natamu ostanuva opasnosta, bidej}i crvot go razjade makedonskoto jabolko. Sega s# zavisi od doblesta i vernosta na vladicite: Timotej, Naum, Petar i kolebliviot, ve~no rezerviran, Ariepiskop Stefan kon MPC.