Od po~etokot na ovoj mesec stapi vo primena Dogovorot za slobodna trgovija me|u Makedonija i Bosna i Hercegovina. Predvidena e postepena liberalizacija na trgovijata vo period od 2,5 godini. Carinskite stapki na makedonskite proizvodi pri izvoz vo ovaa zemja }e bidat namaluvani za 60 otsto od osnovnata carina vo tekot na ovaa godina. Na po~etokot od 2003 godina namaluvaweto }e bide 50 otsto, a od 2004 godina 40 otsto od osnovnata carina. Carinskite dava~ki }e bidat ukinati od prvi januari 2005 godina.

Od po~etokot na ovoj mesec opredeleni zemjodelski proizvodi od na{ata zemja vo Slovenija }e se uvezuvaat bez carina i posebni dava~ki. Poprecizno vo ovaa grupa prehranbeni proizvodi spa|aat: sve`i i razladeni domati, korni{oni, piperki od posebno nazna~ena sorta, sve`o grozje, diwi, lubenici i papai i pr`eni kikiriki.

Ovaa odredba proizleguva od Uredbata za sproveduvawe na Dogovorot za slobodna trgovija me|u Republika Slovenija i Republika Makedonija, kako izmena donesena od Me{ovitata komisija za stopanska sorabotka me|u dvete zemji.

Vo Skopje na 4 juli be{e potpi{ana Deklaracija za formirawe regionalen komitet za ~elik, so cel obedinuvawe na evroregionot Skopje - Ni{ - Sofija vo sferata na ~eli~nata industrija. Kako potpisnici se javuvaat ~etiri golemi giganti - "Makstil" od Skopje, "Kremikovci" i "Makmetal" od Sofija i Ma{inskata industrija Ni{.

Formiraweto na Komitetot e po~etok na eden evropski Proekt za harmonizirawe na nacionalnite strategii, osposobuvawe za konkurentski nastap vo stranstvo, zaedni~ko re{avawe i nadminuvawe na problemite. Prestruktuiraweto na ~eli~nata industrija vo Makedonija }e se odviva po posebna strategija, za koja ve}e e raspi{an me|unaroden tender za izbor na konsultant.

Skopskiot gradona~alnik, Risto Penov, najavi oficijalno konstituirawe na statutot i telata na evroregionot Skopje - Ni{ - Sofija, vo Skopje vo oktomvri.

Od 15.000 {teda~i od bankrotiranite {tedilnici TAT - Bitola, "Alfa"-Skopje i "Lavci" - Ohrid, okolu 10.000 podnesoa barawe za obes{tetuvawe. Tie }e si gi povratat parite nazad, duri po istekot na pet ipol godini. [teda~ite ~ij vlog e do 1.000 evra }e gi dobijat parite nazad vo gotovina. Doveritelite so depozit pogolem od 1.000 evra, dobivaat izvestuvawe za poseduvawe konvertibilni sertifikati vo elektronski zapis. Interesno e {to najgolem broj {teda~i koi imaat pogolemi depoziti i kamati od granicata, se otka`uvaat od niv za da zemat 1.000 evra vo ke{. Okolu 5.000 doveriteli mol~at, ne baraat nitu gotovina nitu sertifikat. Vladata donese odluka za obes{tetuvawe da se upotrebat okolu 70 milioni evra.

Agencijata za spre~uvawe perewe pari razgleda u{te 400 krivi~ni prijavi za dano~no zatajuvawe.

Seriozno se zafativme so ovaa rabota. Ne vr{ime kontrola samo kaj malite firmi, tuku i kaj krupnite pretprijatija. Na listata se nao|aat i nekolku zvu~ni imiwa. Sega Makedonija e na pozitivnata lista vo Strazbur, vo suzbivaweto na sivata ekonomija, izjavi ministerot Gruevski.

Del od podnesenite prijavi se staveni pod istraga kaj istra`niot sudija, del se nao|aat vo javnoto obvinitelstvo, a samo mal del od niv se otfrleni.