GEORGIEVSKI I "NEGOVATA ZEMJA"

Prikaznata po~na vo 1999 godina, otkako prethodno "Helenik petroleum" ja kupi skopskata Rafinerija. Naftovodot se grade{e tri godini, dolg e 210 km., a niz teritorijata na Makedonija pominuva so 150 km. Vo idnina preku nego }e se snabduva OKTA so surova nafta. Vo solunskoto pristani{te izgradeni se dva rezervoara za skladirawe na naftata za na{ata Rafinerija so kapacitet od po 80.000 kubni metri. Naftovodot ~ine{e 110 milioni dolari, od koi 60 obezbedi "Helenik petroleum", a preostanatite 50 milioni dolari se kredit od EBRD. Grcite se sopstvenici na 80 otsto od naftovodot, a na{ata Vlada na 20 otsto. So nego }e upravuva posebna me{ovita firma. Kapacitetot iznesuva 2,5 milioni toni surova nafta. Momentalno Makedonija ima potreba od okolu eden milion ton, no se o~ekuva do 2006 godina da porasne na 1,5 milioni toni. Ostatokot e za izvoz vo Srbija. Cenata na transportot pa|a za 4 dolari po ton.

Georgievski - prviot premier na svetot koj ne saka da znae kako mu se vika dr`avata

Sve~enoto pu{tawe vo upotreba na naftovodot se slu~i na 2 juli - den na ostvaruvawe na sonot na "dvete sosedni zemji". Simultano i vo Skopje i vo Solun so ceremonijalna proslava se krunisa krajot na najgolemata investicija koja be{e del od kupoproda`niot dogovor na Rafinerijata. So naftovodot se povrza Skopje so solunskoto pristani{te. Na sve~enosta vo Solun, gr~kiot premier otsustvuva{e. Nego go zameni ministerot za razvoj, Akis Cohayopolus, koj zaedno so Georgievski ("premierot na negovata zemja") go odvrtija ventilot so zaedni~ki sili. Na{ata delegacija be{e vo sostav od Premierot (na negovata zemja!), ministerot za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule, so pridru`ba na Emanuel Malelis, direktor vo OKTA.

Od drugata strana, vo Skopje pred Rafinerijata OKTA, makedonskiot tim go predvode{e ministerot za transport i vrski, Qup~o Balkovski, ministrite za obrazovanie i zdravstvo, a prisuten be{e i prviot ~ovek od konkurencijata na OKTA, generalniot direktor na "Makpetrol", Andreja Josifovski. Od Grcija dojde gr~kiot zamenik-minister za nadvore{ni raboti, Joanis Magriotis.

Premierot pred prisutnite vo Solun odr`a sve~en govor vo koj izrazi golemo zadovolstvo od realizacijata na Proektot, od sorabotkata {to dvata soseda ja ostvarija na ova pole. So nade` deka sorabotkata vo idnina }e prodol`i so pozasileno tempo na site poliwa, Georgievski & ja otvori portata na Grcija {irum kon "Na{ata Zemja". Toj posakuva "Na{ata dr`ava" da bide ka~ena vo prviot vagon zaka~en na lokomotivata kon balkanski razvoj koja ja vle~e Grcija. Vo govorot edinstveno {to propu{ti be{e da ka`e za koja dr`ava to~no zboruva. "Na{ata zemja, na{ata dr`ava" - povtoruva{e, a imeto Republika Makedonija ne go izgovori.

Skandal! ^ovekot koj vo svojata kariera, vo sekoj odr`an govor po deset pati go spomenuva{e imeto Republika Makedonija, sega odedna{ "mu se fati jazikot", go zaboravi imeto na "negovata dr`ava". Neviden rezil!

Vo 1998 godina brojot na sklu~eni zdelki na gr~ki partneri bil18, {to e 14,9 otsto u~estvo vo vkupniot broj na zdelki. Iznosot e 3.539.000 dolari, a vo vrednosnata struktura u~estvuvaat so 3,2 otsto. Do naglo zgolemuvawe doa|a ve}e narednata godina koga se sklu~uvaat 45 zdelki. Toa se 23,1 otsto od vkupniot broj na sklu~eni zdelki vo Makedonija so vrednost od 131.030.000 dolari i 34,5 otsto u~estvo vo vrednosnata struktura. Vo 2000 godina gr~kite investicii stanuvaat dominantni so 62,8 otsto vo vrednosnata struktura, 48 sklu~eni zdelki {to se 20 otsto od vkupnite, a vrednosta e 95.581.000 dolari. Branot od gr~ki investicii ja zaplisna Makedonija navleguvaj}i vo pove}e dejnosti i granki.

Lanecot na VERO-marketi opremeni i snabdeni so {irok asortiman na stoki za masovna potro{uva~ka naidoa na odziv kaj na{ite kupuva~i. Vo 2001 godina ELBISKO go otkupi upravuva~kiot paket-akcii na "@ito Luks" -najgolemiot proizvoditel vo dr`avava na leb, bra{no, beli peciva, slatki. Gr~iot kapital se plasira i vo Cementarnica USJE, kako i vo Mermerniot kombinat od Prilep. No, tamu kade Grcite investiraa i vlo`ija, se javija i odredeni problemi koi go postavija pra{aweto za opravdanosta na istite. Ne gi koristat li Grcite koncesiite ili (zlo)upotrebuvaat istite koi Vladata im gi odobruva?

Najnovite pretenzii se kon rudnikot "Sasa", so koj gr~kata rudarska kompanija "Militenois" nekolku godini be{e deloven partner i ima okolu dva miliona dolari nenaplateni pobaruvawa. Vo dolgata sorabotka i nenaplateniot dolg, Grcite gledaat prednost pred drugite konkurenti za dobivawe na tenderot. Dr`avniot kapital vo "Sasa" iznesuva 60,72 otsto od vrednosta na rudnikot, no dr`avata zaedno so nego go servira i rudnikot za olovo i cink "Zletovo", podgotvena da go dade i besplatno, samo da go spasi od zatvorawe. Agencijata ne utvrdi minimalna cena, no uslovi noviot sopstvenik da zadr`i {to pogolem broj vraboteni. "Sasa" e na listata na najgolemi zagubari so dolg od 10,5 milioni evra. Grcite prifatija da go zemat i "Zletovo", iako nemaat interes za nego, samo otkako }e go sklu~at dogovorot za prezemawe na "Sasa".

Vo sektorot za mesni prerabotki, "Nikas skop" se soo~i so sporno pra{awe okolu sopstvenosta na zemji{teto na koe e izgradena fabrikata. Pe{evski koj poseduva 10 otsto, bara{e poni{tuvawe na re{enieto za odobrenie za gradba dadeno na partnerot Nikas Panajotis. "Sudskata presuda ne se poni{tuva poradi opstrukcii od odredeni lica", zaklu~i toj.

Vo oblasta na finansiite, dominanten sopstvenik na najgolemata i najstara makedonska banka, Stopanska banka, e Nacionalnata banka na Grcija. Re{itelni od nea da napravat najdobra banka, Grcite ja preuredile direktorskata garnitura so cel da gi spre~at zagubite od lanskata i preklanskata godina. Se slu{a deka e vr{en pritisok i deka e iznudena ostavka na vtoriot direktor, Spase Lazarevski, koja mnogu li~i na onaa podnesena od porane{niot prv ~ovek vo bankata, Qubomir Popovski. Ne ostana nitu eden ~len od timot koj pred tri godini sedna na pregovara~ka masa so NBG za partnerstvo vo Stopanska banka. Sreduvaweto na bilansite padna na tovar na gra|anite i stopanstvoto koi pak o~ekuvaa pokvalitetni uslugi. Rigidnata kamatna politika gi istera i najdobrite klienti. Demant na ova treba da bide brojkata od lani plasirani 22 milioni evra, no za banka koja na krajot od 2001 godina zafa}a 37,2 otsto od vkupniot obem na rabota na makedonskite banki, ovaa kreditna aktivnost e nezna~itelna.

Vo telekomunikaciite OTE poka`uva pasivnost, namesto brzo da startuva so rabota i da gi povrati parite od koncesijata od 25 milioni evra, platena od Grcite u{te pred nekolku meseci. Ekspertite presmetaa deka se potrebni tri meseci da se podigne mre`ata, po {to mo`e da se raboti, no nitu koncesijata nitu dadenite povolnosti od Vladata ne go motiviraat OTE da po~ne da operira. Iskoristena e naklonosta na makedonskite vladini institucii vo tekot na postapkata za izbor vo sudskite sporovi. Poddr{kata na Vladata postoela u{te pred raspi{uvaweto na tenderot, a vistinskata sodr`ina na dogovorot za koncesija me|u Ministerstvoto i OTE s# u{te e tajna. Pregovorite okolu interkonekciskiot dogovor te{ko se odvivaa so Makedonski telekomunikacii, pa }e se pregovara so Upravata za telekomunikacii. Gra|anite o~ekuvaat {to pobrzo poniski ceni na uslugite vo mobilnata telefonija, za{to na nekoj na~in (indirektno) pla}aat poradi neraboteweto na OTE.

Sodr`inata na kupoproda`niot dogovor na OKTA stana agonija na sudskite procesi. Kako i da e, dobivme opomena od EU da se prekine so naru{uvaweto na Spogodbata vo delot na uvozni dava~ki za nafteni derivati. Vladata treba da go ukine ekskluzivitetot na OKTA, za EU da ne premine kon postrog tretman.

Nudime otvoreni vrati za va{ite investicii, gi nudime na{ite koncesii, ja nudime na{ata zemja, se obrati kon gr~kata publika Georgievski. Ova e navistina pravilniot na~in za razvoj na prijatelstvo, mir i qubov, kako i na kulturnata, bezbednosnata i politi~kata sorabotka me|u dvete zemji, bidej}i tie se nerazdelno vrzani. Pred svoite doma}ini toj velikodu{no nude{e firmi za kupuvawe, koncesii, {to li~e{e kako Makedonija da e teritorija {to ~eka novi osvojuvawa.

So ovaa "govorna mana" Premierot go zaboravi svojot narod koj, za `al, go prestavuva. Treba li nie kako Makedonci da gi zaboravime i imeto i dr`avata, samo poradi dobrite investicii?! Dali ja nudime svojata "teritorija" za politi~koto ime? Da se razbereme. Nikoj normalen vo ovaa dr`ava ne e protiv stranski investicii. Makedonija }e mora da raboti na toa da privle~e kolku {to e mo`no pove}e nadvore{ni investitori, no ne po sekoja cena. Ne i po cena na naru{uvawe na nacionalniot i dr`avniot integritet!

Premierot gi otvori vratite za novi investicii. Od gr~ka strana, pak, naglasija deka gr~kite kompanii ne go povlekle kapitalot i pokraj nepovolnite okolnosti. Od nas baraat za{tita na investiciite i stabilni ekonomski tekovi. Proektot voedno ozna~uva i nova sorabotka pome|u dvete zemji i otvora novi perspektivi za pro{iruvawe na aktivnostite. Ve}e nekolku firmi se prijavile za dobivawe koncesii za izgradba na patot Skopje - Solun, najavena e i izgradba na dalnovod me|u Bitola i Lerin, kako i nov gasovoden sistem. Toa se idnite planovi za investicii na na{iot sosed Grcija, koj o~ekuva golema sorabotka so na{ata zemja, iako i ponatamu prodol`uva so osporuvaweto na imeto Republika Makedonija!?