Viktor Gaber za Tirana, Viktor Dimovski za Atina i Neboj{a Davidovski za Belgrad se najnovite predlozi za ambasadori na {efot na makedonskata diplomatija, Slobodan ^a{ule.

Od strana na MNR e potvrdeno deka ministerot ^a{ule ispratil pismo do Trajkovski i deka dvajcata gi razgleduvaat predlozite za ambasadorskite mesta vo Atina, Belgrad i Tirana.

Gaber vo momentov e dr`aven sekretar vo MNR, a Dimovski odgovoren za pra{awa na Balkanot, dodeka Davidovski e nepoznat za javnosta. Spored nekoi neoficijalni izvori toj e ~len na partijata na ^a{ule, Nova Demokratija i raboti kako direktor na "Edko" od Tetovo.

Vrabotenite vo MRT od 10 juli vo 10 ~asot stapuvaat vo {trajk. Novinarite se re{eni da {trajkuvaat s# dodeka ne se ispolnat nivnite uslovi. Tie baraat mese~nite plati da gi dobivaat do sekoj 15-ti vo mesecot, a hranata i prevozot do petti, i postepeno zoglemuvawe na vrednosniot bod.

[trajkot zapo~nuva taka {to vo centralnite informativni emisii na Makedonskoto radio i televizija kako i informativnite emisii na programata na etni~kite zaednici, po najavata za nastanite na denot }e bide objaven telop so pri~inite za {trajkot. Prviot den telopot }e trae 20 sekundi, vtoriot 40, tretiot 60, ~etvrtiot 80 i pettiot den 100 sekundi. Dokolku barawata ne bidat ispolneti, toga{ vrabotenite }e stapat vo celosen {trajk, taka {to na vestite spikerite }e gi prenesuvaat informaciite bez slika od nastanite i bez snimeni izjavi.

Spored d-r Silvana Mi{kova, infektolog na Infektivnoto oddelenie vo Medicinskiot centar vo Veles, nema slu~aj na zabolen od antraks. Momentalno ima edno malo dete na Detskoto oddelenie za koe se somnevale na Mikrobiologija deka mo`ebi stanuva zbor za antraks na sepsa, no nema oficijalni rezultati. Nema potvrdeni naodi deka stanuva zbor za takvo ne{to i klini~ki deteto ve}e se ~uvstvuva dobro, taka {to naodi vo prilog na takvo zaboluvawe ~ija{to smrtnost e re~isi neminovna, nema.

Evropskata unija nema namera da go sledi primerot na SAD vo odnos na "crnata lista" za zabrana za vlez na teritorijata na EU za lica {to Va{ington gi vklu~i vo spisokot na lu|e na koi im e zabranet prestoj vo SAD. Na ovoj spisok pred nekolku dena bea dodadeni imiwata na Kastriot Haxirexa, Nevzat Halili i Gafur Adili poradi "zagrozuvawe na naporite na me|unarodnata zaednica za stabilizirawe na zapaden Balkan".

Spored visok diplomat, EU ne smeta oti e potrebno da se igra na kartata na sankcii ili zabrani, tuku deka naporite treba da se koncentriraat na mirno i demokratsko odr`uvawe na pretstojnite izbori i poddr{ka na demokratskite sili vo Makedonija.

Na 8 juli vo Ministerstvoto za obrazovanie i nauka e predaden elaboratot za barawe za akreditacija na Evropskiot univerzitet - Skopje,~ij osnova~ e fondacijata "Makedonija". Rektor na Evropskiot univerzitet vo osnovawe e akademik Dimitar Mir~ev, a profesor Bojo Andrevski, dekan na Fakultetot za op{testveni nauki.

Na ovaa privatna visoko{kolska institucija }e ima pet fakulteti, praven, ekonomski, politikolo{ki, za primeneti evropski jazici i za menaxment vo sportot, a }e bidat otvoreni i dve visoki {koli: za informatika, za detektivi i za{tita na imoti i lica.

Poradi namaleniot kislorod na ekosistemot na Dojransko Ezero, so novoto zgolemuvawe na temperaturata na vozduhot i vodata, mo`e da dojde i do masovno umirawe na ribite, velat dojranskite ribari. Od druga strana, nekontroliranoto ribarawe i haosot {to vladee na Dojranskoto Ezero u{te pove}e go zagrozuva reduciraniot riben Fond.

Zatoa i Sovetot na Op{tinata ja alarmira javnosta i nadle`nite dr`avni organi na zagri`uva~kata sostojba so ribniot fond, ne ~ekaj}i ja revitalizacijata na Dojranskoto Ezero. Pobarano e za{titata da se odviva na dve nivoa - privremeno zapirawe na ribolovot i poanga`irano vklu~uvawe na nadle`nite nau~ni ustanovi vo zemjava.

Po mnogu godini kone~no }e se donese nov pravilnik, so koj }e se propi{at pravila za informativnite tabli i so toa }e se zamenat sega{nite, koi se ostanati od biv{a Jugoslavija i se ili ispokr{eni ili na srpskohrvatski jazik.

Osnovnata boja na obele`jata za upatuvawe, se veli vo predlog-pravilnikot, }e bide sina. Rabot, simbolot za naso~uvawe i natpisite }e bidat vo bela boja. Bukvite koi }e bidat ispi{ani }e bidat so makedonsko kirilsko pismo, a mo`e da bidat pretstaveni i so latinica. Stolbovite na koi }e se postavuvaat obele`jata }e bidat so temnozelena boja.