ME PLA[I RAMNODU[NOSTA KAJ LU\ETO

MS: Gospodine Pavlovski, da go zapo~neme razgovorov so premre`ijata niz koi pominavte vo Va{iot `ivot. Dolgo vreme bevte direktor na "Misla", pa si steknavte mnogu neprijateli, pa be{e osporuvana Va{ata pisatelska dejnost, pa zaminavte od dr`avata, pa se vrativte povtorno nazad vo Makedonija. Kako gledate od dene{en aspekt na seto toa?

PAVLOVSKI: Poglednato od ovaa distanca, mo`ebi seto toa izgleda taka kako {to velite. No, hronolo{ki poredeni nastanite te~ea malku poinaku. Vo dale~nata 1987 godina be{e objaven mojot roman "Utkini sosedi" {to be{e vrednuvan kako vrv na moeto tvore{tvo i po osvojuvaweto na tri ugledni nagradi, ve}e narednata godina bev izbran za ~len na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Toa e vreme na `estoki polarizacii vo bolnata federacija {to po~nuva da se dezintegrira, koi vo mene pothranuvaat ambicija, nekade vo zapadnite dr`avi, eventualno da se obidam da napravam kompanija bliznak na "Misla" i da go zabrzam me|unarodniot prodor na svoite romani. Pri krajot na 1988 godina otidov vo Avstralija kade {to ostanav i prvite meseci od 1989 godina. Vo samiot po~etok na 1990 godina se otseliv vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi, koga vo mene site gledaa vrven avtoritet od izdava~kata sfera. Zad sebe ostaviv stabilna kompanija so xinovsko proizvodstvo od blizu dveste naslovi godi{no. Se obidov so Xon Bitov od Toronto (Kanada) da kreiram ne{to sli~no na "Misla", no toa ne mi uspea. Bev raspnat me|u literaturnite i kulturnite ambicii. Koga zaminav od Makedonija, zad sebe ostaviv impresivna bibliografija od nad trista kni`evni tolkuvawa na moite romani. Ve}e po nekolku godini, do moeto trajno preseluvawe vo Avstralija, taa brojka narasna do petstotini kni`evni tolkuvawa, {to upatuva na vpe~atok deka moite dela bile ceneti. No, re~isi istovremeno vo Makedonija otpo~nal proces na moeto "detronirawe". Misleweto deka pobegnav od tatkovinata dobilo zastra{uva~ki dimenzii, bilo potkrepeno so objavuvawe na pedesetina anonimni pisma vo Belgrad i vo Skopje. I, dodeka vo tatkovinata me prika`uvale kako antiheroj, vo tu|ina ja razvivav najambicioznata rabota vo svojot `ivot, izdavaweto na kvaliteten makedonski vesnik, dvapati nedelno. Istovremeno i moite romani prodol`ile da se probivaat vo pove}e stranski zemji. Za `al, vo mojata rodna zemja te~ela prikaznata za antiherojot. Sega izleze od pe~at "Roman za moeto zaminuvawe" vo koj e raska`ana celata taa prikazna. Dosta e `alno toa {to me snajde vo izminatite dvanaeset godini. Moeto "odewe po makite" e predizvikano glavno od mojata nemirna du{a.

MS: Vie ste eden od najpreveduvanite, ako mo`e taka da se ka`e, makedonski avtori. Va{ite romani se prevedeni na mnogu jazici niz celiot svet. Kolku makedonskata literatura uspeva da si go probie patot vo svetski ramki? Dali go imame zaslu`enoto mesto ili pak mo`evme i mo`eme da napravime mnogu pove}e za afirmacija na na{ata literatura nadvor od makedonskite granici?

PAVLOVSKI: Mene denes vo kni`evnite tolkuvawa me tretiraat kako makedonski, no i kako avstraliski pisatel. Ve}e pet moi romani: "Vest Aust", "Crveniot hipokrit", "Podvi`ni grobovi", "Patuvawe so Qubenata" i "Egipetska sonuvalka" `iveat paralelen `ivot na pazarot na knigata. Idnata godina brojkata }e se zgolemi do osum. Bi sakal da podvle~am deka mene isklu~ivo me interesira afirmacija kaj svetskiot ~itatel. Zatoa otsekoga{ sum insistiral moite romani da bidat najkvalitetno prevedeni i ponudeni na {iroka recepcija. Ova vi go velam, zatoa {to postojat i drugi pati{ta za afirmacija na literaturata, no so limitirano kulturno zna~ewe. Bitno e da se preveduvaat delata, a potoa, nekoi }e se izdavaat so pomo{ na po{irokata zaednica, drugi so profitnost na pazarot. Mene i natamu }e me interesira masovniot ~itatel, odnosno patot na svetskiot roman izlezen na suroviot pazar od vrednosti.

PAVLOVSKI: Brzata personalna kompjuterizacija predizvika golemi stresovi vo izdava~kata dejnost. Vo Makedonija toa se odrazi posebno bolno zatoa {to knigoizdava~ite istovremeno se transformiraa od op{testvena vo privatna sopstvenost i se reduciraa vo nemo`nost da opstanat na maliot pazar. Na mestoto od klasi~nite izdava~i se pojavija nekolku stotini poedinci - entuzijasti, koi go poednostavija ovoj zanaet. Denes, so pomo{ na kompjuterite, knigata se podgotvuva i proizveduva evtino, no so mnogu nedostatoci. Sega{niot izdava~ naj~esto e firma so eden ~ovek i ne mo`e da se gri`i za vistinskite jazi~ni i drugi standardi. Vo svetot postoi definiran pazar na knigata {to gi izostruva kriteriumite i ti ne mo`e{ ni slu~ajno da prodade{ kniga so nedostatoci. Na{ive improvizacii vo ovaa sfera }e ostavat negativni posledici vo gradeweto na kulturnite standardi vo dr`avata. ^esto ne znaeme komu mu e nameneta knigata {to ja izdavame, zatoa taa izgleda kako neprofesionalen proizvod. Vo pazarno op{testvo pazarot gi izostruva kriteriumite.

PAVLOVSKI: Na{ata glavna dejnost vo dijasporata e izdavawe vesnici. Sekoj vtornik, na slobodniot pazar, izleguva "Tudej - Denes" i sekoj petok "Masedonija Tudej". So ogled na toa {to Avstralija e golema re~isi kolku Evropa, ovie vesnici ni slu`at za popularizirawe na knigite {to gi izdavame tamu i ovde. Se razbira, gi koristime i drugite formi, kni`arnicite, posredni~kata mre`a, promociite, no sepak vesnicite ja vr{at glavnata rabota. Makedonskata etni~ka zaednica vo Avstralija e me|u pogolemite, so izrazeni potrebi za pi{aniot zbor, za neguvawe na svoite kulturni tradicii.

PAVLOVSKI: Vo Republika Makedonija egzistiraat ogromen broj takanare~eni bezvredni nagradi. Nekoj nekomu mu dava plaketa ili diploma {to ne go obvrzuva nikogo za ni{to. Nitu edna nagrada vo na{ata dr`ava ne mo`e da ja zgolemi popularnosta na knigata, ne uspeva da vlijae na ~itatelot. Zgora na toa nagraduvaweto e partizirano, ~esto kontrolirano od vlasta ili od grupi {to rabotat vrz principot na reciprocitet, kako {to rekovte.

PAVLOVSKI: Za `al, na{eto literaturno tvore{tvo premnogu e zavisno od politikata. A, treba{e da se osamostoi, da se razviva i reproducira kako bazna potreba na gra|anite, so prepoznatliv individualen i maksimalno nezavisen beleg. Kako {to poseduva duhovni vrednosti taka be{e neophodno da izgradi materijalen profil. Da `ivee samoto od sebe, da se nadograduva kako avtohtona vrednost. Da se odrazuva vo zaedni~kite kulturni standardi na op{testvoto, da bide vidlivo kako proizvod vo bibliotekite, vo kni`arnicite, vo domovite na gra|anite. Sozdavaj}i nezavisni pozicii toa bi zra~elo so vistinski sjaj, bi posakalo da se meri so svetski kriteriumi. Rekov, za `al, na{eto literaturno tvore{tvo glavno e zavisno od pomo{ta {to ja dava vlasta, odnosno partiite {to se na vlast, re~isi nema kade da se eksponira osven vo prostorot na vlasta. Ottuka proizleguvaat i deformiranite sostojbi. [to ako utre vlasta re{i da ne go pomaga literaturnoto tvore{tvo?! [to ako im pora~a na pisatelite da odat na pazar i tamu da si ostvarat prihodi za izdavawe na delata?! Na{iot literaturen tvorec premalku razmisluva za taa mo`na realnost. A toa }e se slu~i brzo. Od recepcijata na deloto }e zavisi negovata sudbina, a ne od politikata. Taka e nasekade vo svetot.

PAVLOVSKI: Najmnogu me pla{i ramnodu{nosta na lu|eto. Potisnati od golemi socijalni nevolji, premnogu zavisni od dnevnite politi~ki improvizacii, mnogu na{i lu|e otrpnaa na s# {to im se slu~uva. Kako da gi snema onie ideali {to ni dadoa inspiracija i sila da ja sozdademe sovremenata makedonska dr`ava. Toa kapitulantstvo vle~e koreni od lo{ite politi~ari na koi im robuvame. Navistina minuvame niz pesimisti~ko vreme {to mo`e da bide tragi~no za makedonskata dr`ava.

MS: Ne mislite li deka intelektualcite vo dr`avava mo`ea da napravat mnogu pove}e za vreme na vojnata i za vreme na krizava, odnosno deka od razni pri~ini bea mnogu pasivni?

PAVLOVSKI: Mi se ~ini deka sega kaj nas ne postoi kriti~na masa, ili brojka, nezavisni intelektualci. Socijalnite raslojuvawa vnesoa haos. Tolkumina se pla{at da izlezat vo javnosta, nekoi zatoa {to se materijalno zavisni od vlasta, drugi zatoa {to mislat deka }e bidat represirani, treti zatoa {to se izmoreni i zbuneti. Pove}eto makedonski institucii mol~at, izigruvaat nesposobni i pasivni nabquduva~i. No, vo svetot glasot na intelektualcite stoi na branikot na op{tite ~ovekovi vrednosti. Zatoa politi~arite ne mo`at da izveduvaat naludni~avi eksperimenti. Rabotite se poredeni vo normalna kompozicija. Za `al, kaj nas be{e afirmirana tezata deka "vo Makedonija s# e mo`no", i vedna{ potoa zapo~naa eksperimentite na politi~arite. Vo razvienite demokratii, kon koi se stremime, postoi silna institucija "javno mislewe" na ~elo so intelektualcite, {to gi "otreznuva" politi~arite.

PAVLOVSKI: Gra|anskite i site drugi prava se vo golema zavisnost od socijalnite prava. Vo uslovi na zagri`uva~ka nevrabotenost, kvalitetot na `ivotot te{ko se izmeruva ili sporeduva. Na hartija tie prava mo`e da se dogovoreni, no vo praktika neizvodlivi. Gra|aninot naiduva na korupcija, protekcionizam, uzurpacija, partiska isklu~ivost i sli~ni bolesti, nemo}en e da gi ostvari svoite prava.

PAVLOVSKI: Politi~arite se najslabite igra~i vo makedonskiot tim. Ve}e deset godini stagnirame poradi lo{o vodewe na dr`avata. Prvo treba da se izbere kvaliteten Parlament, potoa da se konstituira efikasna izvr{na vlast. Parlamentarnite demokratii ne poznavaat drugi pati{ta za razvoj na pravnata dr`ava. I nie treba da vnimavame koga ja birame vlasta na slobodni izbori.